Znaki bolezni so lahko blagi in neznačilni. Med najpogostejše simptome hipertenzije sodijo slabo spanje, utrujenost, jutranji glavoboli, predvsem v predelu zatilja, vrtoglavica, krvavitve iz nosu, zvonjenje v ušesih in tiščanje v prsnem košu. Ti znaki običajno niti ne povzročajo večjih težav, zato jim ljudje posvečajo vse premalo pozornosti. Najpogosteje te simptome povežejo s prekomernim stresom ali izgorelostjo, zato tudi ne obiščejo zdravnika, kar pa je lahko usodno. V Sloveniji doživi možgansko kap okoli 4400 ljudi na leto, okoli 2100 na leto jih za posledicami visokega krvnega tlaka tudi umre. Po podatkih svetovnega združenja za hipertenzijo ima pri nas povišan krvni tlak že vsak tretji odrasli. Za posledicami visokega krvnega tlaka na svetu vsako leto umre okoli 9,4 milijona ljudi, zato se je treba o bolezni pogovarjati, pravočasno prepoznati njene znake in z uravnoteženim življenjskim slogom poskrbeti za urejen krvni tlak. V primeru nagnjenosti k visokemu krvnemu tlaku pa ga tudi redno kontrolirati.
Prevelika teža, alkohol, kajenje
Med najpogostejšimi vzroki za hipertenzijo, na katere lahko vplivamo, so prevelika telesna teža in pomanjkanje telesne aktivnosti, izpostavljenost škodljivemu stresu, pretiran vnos kuhinjske soli, kajenje in (pre)pogosto uživanje alkohola ter tudi kontracepcijske tablete. Na splošno so bolj ogroženi moški kot ženske. Ne moremo pa vplivati na dednost bolezni; lahko se zgodi, da je visok krvni tlak pestil že katerega od staršev ali drugih sorodnikov. Dejstvo je tudi, da se krvni tlak po dopolnjenem 45. letu hitreje zvišuje. Prav tako na visok krvni tlak vplivajo obolenja nekaterih organov, kot so žleze z notranjim izločanjem, na primer ščitnica, in ledvice.
Krvni tlak izrazimo v milimetrih živega srebra, to je Hg. Določita ga dve številki – prva je vrednost najvišjega krvnega tlaka v žili ob utripu srca, druga je vrednost najnižjega krvnega tlaka v žili med dvema utripoma, ko srčna mišica počiva. O normalnem krvnem tlaku odraslega človeka govorimo, ko je vrednost najvišjega krvnega tlaka v žili ob utripu srca 120–129 mmHg, vrednost najnižjega krvnega tlaka v žili med dvema utripoma pa 80–84 mmHg. Optimalen krvni tlak je 120/80 mmHg. Normalne vrednosti krvnega tlaka so pomembne za zdravo delovanje vitalnih organov, kot so ledvice, možgani in srce, in konec koncev za dobro počutje ob vsakdanjih izzivih in opravilih.
