V Sloveniji po podatkih Društva za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni zaradi glavobola trpi več kot 20 odstotkov ljudi, zato ta sodi med najpogostejše zdravstvene težave.

Dobra novica je, da je večino glavobolov mogoče odpraviti, saj so na primer za tenzijski glavobol, ki ga čutimo kot topo bolečino s pritiskom v glavi, krivi stres, depresija in dehidracija ali izpuščanje dnevnih obrokov. Ta glavobol lahko večinoma odpravimo že s pitjem zadostne količine navadne vode in s spremembo življenjskega sloga, kamor sodijo tudi počitek, gibanje na svežem zraku in sprehod v naravo.

Močna ali zmerna utripajoča ali kljuvajoča bolečina na eni ali obeh straneh glave ponavadi nakazuje na migreno. To je ena najbolj zahrbtnih bolezni, saj bolečina zlepa ne popusti, traja lahko od nekaj ur do nekaj dni. Pri ženskah se velikokrat pojavi v času pred menstruacijo ali v menopavzi. Bolečine spremlja tudi bruhanje, preobčutljivost na svetlobo, vonjave ali hrup. Pojavnost migrene se med posamezniki razlikuje, pojavi se lahko tedensko, mesečno ali pa celo le na nekaj let. Osebe, ki se soočijo s to vrsto glavobola, ovira pri delu ali jim onemogoča izvajanje vsakodnevnih opravil. Za odpravljanje milejše migrene se v lekarnah dobi zdravila brez recepta, v primeru hujših glavobolov pa zdravila predpiše osebni zdravnik.

Glavobol povzroča tudi nekaj običajnih bolezni, kot so prehlad, vnetje sinusov ali gripa. Bolečine v glavi se lahko pojavijo tudi kot stranski učinek jemanja določenih zdravil. Zaradi neznosnih glavobolov zadnje čase pogosto tožijo tudi osebe, ki so zbolele za covidom-19. Poškodba glave ali pretres možganov prav tako povzročata glavobole. Ti so ponavadi omejeni na področje okoli poškodbe ali pa vplivajo na splošno slabo počutje, ki ga velikokrat spremlja tudi slabost. Te težave v večini primerov počasi zvodenijo, so pa zelo moteče in tudi nevarne ob sončnem vremenu, zato se ljudem s poškodbo glave svetuje izogibanje soncu in uporabo pokrivala.

Ne glede na vrsto glavobola se je treba ob ponavljajočih se težavah posvetovati z osebnim zdravnikom, ki lahko glede na pogovor in preiskave ugotovi vzrok težav in predpiše ustrezna zdravila. Glavobolov namreč ne smemo zanemarjati, saj so, sicer le v redkih primerih, tudi simptomi možganskega tumorja.

Voda, spanje in sprostitev

Pojav glavobolov, če ne gre za bolezen, preprečimo tako, da skrbimo za uravnotežen življenjski slog, ki vključuje uživanje zdrave in sveže hrane, pitje zadostne količine naravne vode, gibanje in kakovosten spanec. Izogibati se je treba tudi predelanim mesnim izdelkom in umetnim ojačevalcem okusa. Ker pa se migrena lahko pojavi tudi zaradi nizke ravni sladkorja v krvi, je treba tega nadomestiti s sadjem, medom ali polnozrnatim kruhom – in ne s sladkimi prigrizki. Med pogostimi vzroki za nastanek glavobolov zdravniki naštevajo tudi umetna sladila in občutljivost na laktozo.

Stres je dandanes zelo pogost povzročitelj zdravstvenih težav, zato se ga skušajte čim bolj izogibati. Če pa že postane del delovnika, poskrbite, da dan preživite tudi v naravi in na svežem zraku. Včasih je za razbremenitev dovolj že sprehod po gozdu. Poskrbite tudi za družabno življenje in za redno sprostitev, ki je vam osebno najbližje.