Hrana se v želodcu zadrži od dve do osem ur, odvisno od njene sestave. Najdalj se zadrži slabo prežvečena in mastna hrana. In kako dolgo prebavlja želodec nekatera živila? Med in sladkor deset minut, pijače, mesne juhe, mehko kuhano jajce in riž od ene do dveh ur, trdo kuhano jajce, mleko, sadje, beli kruh, krompir in večino zelenjave od dveh do treh ur; črni kruh, pečen krompir, telečjo pečenko, biftek, nemastno šunko, pečeno kokoš in nekatero zelenjavo – redkvico, kolerabo, špinačo, kumare – pa želodec prebavlja od tri do štiri ure; prav toliko časa tudi jabolko. Za prebavo fižola in drugih stročnic, pečene race in gosi ter prekajenega mesa potrebuje od štiri do pet ur, še uro dalj za slanino in masten pršut. Za prebavo slanika in gob potrebuje od šest do sedem ur, za sardine in tunino v olju pa od sedem do osem ur.

Redno telesno gibanje

Ločimo mehansko (žvečenje) in kemično prebavo hrane. Slednjo omogočajo prebavni sokovi, njihov učinek na prebavo pa je večji ob sočasni mehanski prebavi. Če se želodec izpraznjuje prepočasi, ni dobro. Hrana se mora prebavljati redno, pri čemer imajo pomembno vlogo prebavni sokovi. Znano je, da se ti začnejo izločati že ob misli ali pogledu na hrano (pogojni refleksi)… Prav tako je znano, da se pri duševnih obremenitvah (stres, depresija, žalost) proizvaja manj prebavnih sokov. Vzdražljivost želodca lahko povzročajo tudi določene jedi, pijače in zdravila.

Tako kot pri številnih zdravstvenih težavah tudi pri lenem želodcu oziroma slabšem prebavljanju zelo koristi redno telesno gibanje. Poleg tega je treba želodec spodbuditi, da ponovno proizvaja prebavne sokove. In kar je še zelo pomembno – spremeniti je treba prehranske navade! Hrano je treba uživati vsak dan ob vsaj približno istih urah. Odpovedati se je treba preveč mastni hrani ter si privoščiti več balastnih in vitaminskih živil.

Grenčine in čreslovine

Težave vzdražljivega želodca lahko lajšamo z zdravilnimi rastlinami in zelišči, ki vsebujejo grenčine in čreslovine. Ena teh, ki je zelo učinkovita, je artičoka oziroma njeni listi. Priporočajo jo celo pri zdravljenju akutnih problemov in za preventivo pri prebavnih motnjah. Vendar je treba biti dosleden, saj dosežemo polni učinek samo, če zaužijemo zadosten dnevni odmerek čaja iz listov, še bolje pa sveži sok stisnjene rastline ali kapsule, ki jih lahko kupimo v lekarnah. Za zdravljenje vzdražljivega želodca je zelo uporabna tudi galanga (iz družine ingverjevk), saj preparati iz njene korenike sproščajo krče in delujejo antibakterijsko. Težave si lahko olajšamo tudi s pitjem doma pripravljenih čajev iz zdrobljenih plodov navadnega komarčka, pa tudi iz zdrobljene korenine angelike (zaužiti je treba od dve do tri skodelice na dan). Pri prebavnih motnjah (zlasti, če so pogojene z nervozo) je priporočljivo večkrat na dan piti čaj iz listov melise.