Medtem ko ljubljanska mestna občina na območju nekdanje tovarne koles Rog pospešeno vzpostavlja novi Center Rog, na aprilski seji mestnega sveta pa bodo svetniki razpravljali tudi o ustanovitvi novega javnega zavoda Center Rog, so zdaj že nekdanji uporabniki prostorov ob Trubarjevi cesti, ki so ob Trubarjevi cesti pred petnajstimi leti začeli vzpostavljati avtonomno cono, do občinskih načrtov še vedno kritični. Hkrati skušajo dejavnosti, ki so jih izvajali v Rogu, nadaljevati na drugih lokacijah. O občinskih načrtih na območju nekdanje tovarne, o prihodnosti Roga in rogovcev ter boju za prostor v mestu, ki ima v Ljubljani dolgo zgodovino, so sogovorniki spregovorili na spletni okrogli mizi, ki je potekala pod okriljem Študentskega sociološkega društva Sociopatija.
Ambasada Rog na novi lokaciji
Ko je občina sredi januarja v Rog poslala gradbince v spremstvu varnostnikov, kasneje pa je s silo posredovala tudi policija, in so delavci začeli rušiti nekatere objekte, je brez prostorov med drugim ostala cirkusarna NaokROG, edino tovrstno vadbišče različnih cirkuških in sorodnih veščin, ki temeljijo na medsebojni izmenjavi znanj. Pobudo za prenovo prostora, ki bi bil primeren za cirkusarno, je leta 2013 podala Danijela Zajc. Med drugim so iz prostora odstranili kupe smeti in obnovili streho. »Pred tem telovadnice, kjer bi lahko trenirali in nadgrajevali svoje delo kot artisti in cirkusanti ter da bi bil prostor hkrati še nehierarhičen, ni bilo. Zato smo se povezali posamezniki, ki smo tak prostor potrebovali, čeprav se prej nismo poznali,« je poudarila sogovornica.
Brez prostora za delovanje je ostala tudi Ambasada Rog, ki se je razvila iz Socialnega centra Rog. V Ambasadi Rog v ospredje postavljajo begunsko problematiko. »To ni skupina ljudi, ki sedi v pisarni in zastopa neko populacijo, ampak prostor, kjer so se ljudje lahko opolnomočili,« je poudaril Miha Blažič, ki se je rogovcem pridružil leta 2015, ko je spremljal prihod beguncev v Slovenijo in odziv družbe na dogajanje. »Pri Rogu je bilo ključno to, da so se stvari lahko zgodile, da je bil možen nov zagon, četudi si prišel z drugega konca sveta in nisi znal jezika,« je pojasnil Blažič in priznal, da sta bila neformalno organiziranje in razpršenost dejavnosti hkrati prednost in slabost Roga: zaradi njiju je Rog številnim omogočil nov začetek, hkrati pa je bila organizacija težka.
Aktivistom in beguncem iz Ambasade Rog je dobra dva meseca po izselitvi s Trubarjeve ceste sicer uspelo najti nove prostore v središču mesta. »Simbolično smo umeščeni med sindikate in sodišče,« je v smehu pojasnil Miha Blažič in dodal, da bodo morali organizacijo dela zdaj sicer nekoliko prilagoditi, saj so najemniki prostorov v stanovanjski stavbi. Prav tako bodo za prostore plačevali najemnino.
Dvomijo o uresničitvi Centra Rog
Čeprav so morali rogovci iz prostorov nekdanje tovarne koles oditi, ostajajo kritični do novega Centra Rog in opozarjajo, da se Ljubljana spreminja v »polakirano mesto za turiste«. Dvomijo tudi, da bo občinski projekt, vreden okoli 27 milijonov evrov, v obliki, kot so jo začrtali na magistratu, dejansko tudi zaživel. Občina namreč ob Trubarjevi cesti napoveduje ureditev javnega prostora, kjer bo poudarek na oblikovanju in arhitekturi, v prenovljenih prostorih pa med drugim prostor za knjižnico, (bivalne) ateljeje in lokale. »Mislim, da Center Rog, kot ga ponujajo, ne bo obstajal, ampak je to strategija, da se začne projekt premikati. Podobno je bilo tudi ob rušitvi Kolizeja, ko se je obljubljala operna hiša in prostor za visoko kulturo, po rušitvi pa so ti načrti izpadli,« je kritičen Miha Blažič.
