»Vi ste tisti, ki držite planino pozimi živo, ste tudi prvi, ki 1. januarja s koledarjem v roki potrkate na naša vrata,« je povedal župan občine Kamnik Matej Slapar in ob tej priložnosti pohvalil izjemno in malo kje na svetu videno dejavnost, ki jo bajtarji predstavljajo na tem majhnem koščku sveta že skoraj stoletje. Dodal je, da se zaveda, da ni enostavno ostati skupaj in ohranjati poslanstvo tako dolgo.
Letos mineva 90 let, odkar sta se prva turista, brata Gregorc iz Kamnika, dogovorila za najem koče na planini. »To tradicijo nadaljujemo bajtarji. Nihče si ni mogel ali upal pomisliti, da se bo najemanje bajt čez zimo ohranilo do danes – kljub slabim in dobrim časom,« je povedala predsednica PD Bajtar županja Darja Hribar. Poudarila je, da si podobno kot vsa društva tudi sami želijo in prizadevajo za več podmladka, ki bi tradicijo bajtarstva na Veliki planini nadaljeval.
V zborniku je zbranih ogromno podatkov, lepih spominov, doživetij, zgodb in del, ki so se ustvarjala v dolgih devetih desetletjih. France Malešič, ki je gradivo za zbornik tudi strokovno pregledal, je dejal, da je povsem samosvoj svet v gorah nad vasmi in mestom v Kamniškem kotu od nekdaj vznemirjal in vabil ljudi, ki so prebivali pod njimi. Izpostavil je tudi dva, zagotovo največja poznavalca Velike planine, arhitekta Vlasta Kopača, ki je z vsem srcem raziskoval izročilo Velike planine, in etnologa Toneta Cevca, ki ga je prvi spodbujal in navduševal z vedno novimi zanimivostmi in podatki.
Čas ni naklonjen tradiciji
Velika zasluga za izdajo zbornika gre tudi Vladimirju Korošcu, ki je skupaj z Vinkom Poličnikom pomagal pri zbiranju gradiva in usklajevanju s sogovorniki, ki so zanj prispevali svoje spomine in prigode. Kot je dejal Poličnik, se za okrogli jubilej spodobi, da so v zborniku zbrani vsi tisti mejniki, ki delajo bajtarje na planini prepoznavne in »puščajo za nami najmočnejše sledi«. Poličnik se je v kratki predstavitvi dotaknil tudi odnosa med kmeti in bajtarji, ki se v zadnjih desetletjih niso tako radikalno spremenili, kot so se v škodo obojih spremenili družbeni odnosi. »Denar in pohlep sta kot temeljno vodilo kapitalistične paradigme krepko posegla v tradicionalno dobre odnose. Pastirske bajte se za bajtarski namen praktično ne da več najeti. Kmetje jih za takšne namene ne oddajajo ali pa jih hranijo za potrebe svojih domačih. Čas je nenaklonjen tradiciji, ki je očitno preživela,« je povedal Poličnik in omenil, da je na planini le še 15 bajtarskih družin, ki ohranjajo bajtarsko tradicijo.
K zborniku je pomembno prispevala tudi Teja Hlačer, etnologinja in kulturna antropologinja, ki pa je prav tako s planino povezana od malih nog. V zborniku je predstavila bajtarstvo na Veliki planini od začetkov leta 1930 do nastanka planinskega društva Bajtar leta 1989. Hlačerjeva je tudi avtorica knjige Ko se planina preobleče: Bajtarstvo Velike planine, ki je izšla ob 70. obletnici bajtarstva na Veliki planini.
