Kočevsko je območje z največ jamami v Sloveniji. Samo v občini Kočevje, ki je vsa v območju Nature 2000, je bilo do leta 2017 registriranih 862 jam, po ocenah jamarjev pa jih je več kot dva tisoč. Kot pravi Tina Kotnik iz kočevske enote Zavoda za gozdove, ki od leta 2008 bdi nad projektom Očistimo Kočevsko, so bili kraške jame in brezna v preteklosti pogosto lokacija vaških pa tudi večjih industrijskih odlagališč. Ena izmed takih je Jama pri križu ob cesti na Rigelj, ki je bila v preteklosti industrijsko odlagališče kemične tovarne Melamin. Ima celo betoniran dostop, da so tovorna vozila lažje dovažala odpadke.
V 40 metrov globoki jami se je skozi več desetletij nabralo od 500 do 1000 kubičnih metrov odpadkov, večinoma melaminskih plošč, smol, iverke. Ljudje so nato na vrh nametali še drugo, ogromno je avtomobilskih gum. Odpadki segajo do polovice globine jame.
Kot pravi Kotnikova, je jama, ki ji pravijo tudi brezno pod Starim Bregom, z vidika sanacije največji finančni in logistični zalogaj na Kočevskem in eden največjih v Sloveniji. Ker je v jami v preteklosti že večkrat gorelo, se je del propadajoče stene sesul, kar predstavlja še dodatno nevarnost ob morebitnem čiščenju. Sanacija take jame bi po grobih ocenah stala več sto tisoč evrov. Da bi vsaj preprečili nadaljnje onesnaževanje, so pred zabetoniranim pragom nad jamo gozdarji pred desetimi leti navozili nasip, ki onemogoča dovoz do jame.
Očistili sedem jam
Obširne akcije popisa in čiščenja jam so se v Kočevju lotili v letih 2015–2017 v okviru projekta LIFE Kočevsko. Na projektnem območju, ki obsega celoten Kočevski rog in Goteniško goro, je bilo v popisu registriranih 1829 jam. Inštitut za raziskovanje krasa pri ZRC SAZU je nato izločil 90 jam v bližini naselij ali mest, kjer je večja verjetnost, da so onesnažene z odpadki.
Člani Jamarskega kluba Novo mesto so pri pregledu jam s seznama ugotovili, da je bilo 23 jam čistih, 55 jih je bilo onesnaženih, dvanajst pa uničenih ali popolnoma zasutih z odpadki. Po ocenah jamarjev je bilo v popisanih jamah od 1300 do 2100 kubičnih metrov odpadkov, od tega skoraj polovica v omenjeni Jami pri križu, v kateri so prevladovali industrijski odpadki, v drugih jamah pa so bili drobni komunalni odpadki, mrhovina, gradbeni material, stara vozila.
Inštitut je nato pripravil prioritetni seznam jam za čiščenje. Vanj je zajel predvsem tiste, ki negativno vplivajo na stanje jamskih habitatov ter posledično na človeško ribico in tudi drugo jamsko favno, pojasnjuje Kotnikova. Novomeški klub in Društvo za raziskovanje jam Ljubljana sta tako v letih 2016 in 2017 očistila Oneško jamo, Smetljivo jamo, Malo Stankovo jamo, jamo Schaffeichloch, dve Vodni jami pri Klinji vasi ter jamo Mullerloch. Iz njih so jamarji potegnili skupaj 165 kubičnih metrov odpadkov.
Država je slaba skrbnica
Kot ob tem dodaja Kotnikova, je za skrb, opremljanje in sanacijo naravnih vrednot, kar jame so, odgovorna Republika Slovenija, ki pa je na tem področju žal slab skrbnik. »Denarja za sanacijo praktično ni. Vsa prizadevanja potekajo pretežno na prostovoljni bazi posameznih napredno mislečih jamarskih društev, lokalnih skupnosti, čistilnih akcij, tu in tam tudi s projektnimi sredstvi.«
Čiščenje jam se v Kočevju zdaj nadaljuje preko mehanizma LAS. Prihodnje leto naj bi tako očistili in zaščitili Jamo 2 pri Koflu, Brezno pri gozdarski koči in Jamo nad Rosenbrunom, za kar bodo namenili dobrih 10.000 evrov.
»Jame, ki smo jih doslej očistili, ostajajo čiste,« pravi Kotnikova, ki stanje jam spremlja sama, o tem ji poročajo tudi jamarji. Vsako jamo, ki jo očistijo, tudi primerno zavarujejo, da preprečijo nadaljnje onesnaženje. Toda, kot poudarja, čiščenje jam je izredno težko in nevarno delo, ki ga lahko opravljajo le usposobljeni jamarji. »Jamarska društva se trudijo, da vsako leto prostovoljno očistijo eno do dve jami, več ne gre, ker tudi težko najdeš ljudi, ki bi hoteli opravljati to težko delo,« pravi.
Če torej za čiščenje manj in srednje onesnaženih jam poskrbijo jamarska društva prostovoljno in pod okriljem lokalnih skupnosti in okoljskih projektov, bi vsaj za bolj onesnažene, ki predstavljajo pretekla okoljska bremena, morali sistematično poskrbeti na državni ravni, meni jamar in krasoslovec Mitja Prelovšek z Inštituta za raziskovanje krasa pri ZRC SAZU, tudi dober poznavalec kočevskega podzemlja.
Zaradi okoljskih obremenitev podzemno življenje izginja
»Nekatere jame v Sloveniji so varovane kot habitat Nature 2000, a žal tudi pri teh ugotavljamo eklatantne primere izginjanja varovanih in ranljivih živalskih vrst, denimo na Kočevskem in v Beli krajini, zaradi hudih okoljskih obremenitev,« pravi Prelovšek. »Državne institucije so s tem seznanjene. Žal se morajo občine, javni zavodi in društva boriti na večinoma evropskih razpisih, da zagotovijo sredstva za izboljšanje stanja okolja, kar je nedopustno.«
Po njegovem mnenju bi nas še bolj kot kosovni in komunalni odpadki v jamah moralo skrbeti stanje podzemne vode. »Zlasti na Kočevskem v zadnjem času spoznavamo, da se pod kmetijskimi zemljišči, verjetno pa tudi pod komunalno neurejenimi naselji, nahaja za preživetje podzemnih živalskih vrst bistveno preobremenjena, torej onesnažena voda.« Po njegovih predvidevanjih je glavni krivec prepogosto in prekomerno polivanje gnojevke s strani industrijske živinoreje, kar trenutno rešujejo z inšpekcijskimi službami. »Če se bo to izkazalo za neučinkovito, bodo na vrsto prišli organi evropske skupnosti,« še pravi Prelovšek.
