Naposled me je zlomila fotografija puljske železniške postaje z nekaj svečami na drugem peronu. S prav tega perona je namreč nekoč znameniti zeleni vlak peljal v Ljubljano in prav s tega perona sem se poleti leta 1991 ob štirih zjutraj iz Pule, povsem zamračene zaradi zračnega napada na vojaško letališče v Vrsarju dan poprej, odpeljal v nov svet. V svet, ki sem ga tisto noč pustil za seboj na drugem peronu puljske železniške postaje, se ne bom nikdar več vrnil, saj bo zeleni vlak med četrto in osmo uro zjutraj nekje v temini poti med Pulo in Ljubljano prečkal mejo, ki bo za vselej ločila moje zdajšnje življenja od prejšnjega.
Že davno pred tem je Đorđe Balašević s puljskega drugega perona v Pariz pospremil svojo Katrin in, kot se bo pokazalo, bo v imaginaciji Puljčanov za vselej ostal ta...
