Pri nas imamo od nekdaj težave s sprejemanjem nečesa, kar diši po religiji. Rudolf Steiner, utemeljitelj biodinamike, je dal z antropozofijo, naukom o človeku v vseh svojih razsežnostih, človeštvu predvsem duhovno znanje, povezano z duhovnostjo vesolja. Vsi pa vemo, da je duhovni razvoj za človeka pomemben. Setveni koledar Marie Thun ni nič drugega kot skupek novih in starih kmečkih pravil in poglobljenih starih kmečkih pravil. Po starih kmečkih pravilih so rekli, da se nekaj na zemlji dela na primer na dan svete Ane, Thunova pa je ugotovila, od kod dobivamo energije življenja, ki nam jih planeti v neki obilnosti posredujejo v določenih geografskih razmerah za eno ali drugo rastlino. Torej, kdaj napoči čas za neko rastlino, da bo najbolje uspevala.
Ali je to mogoče dokazati?Seveda. Maria Thun je na podlagi Steinerjeve zapuščine vestno analizirala in po posameznih dnevih opisovala, kako se posamezne rastline spreminjajo. Opazila je, da so ene rastline iz iste škatlice semen na enako pripravljeni zemlji uspevale povsem drugače glede na to, kdaj so bile posejane. Da so se preprosto razvijale drugače. Ene so oblikovale več listov, druge pa so oblikovale večje gomolje.
Ampak biološko-dinamična preparata, kot sta P 500 in P 501, ki sta narejena iz kremena ali gnoja, ki se ga natlači v kravji rog in zakoplje v zemljo, sta osrednja dejavnika biodinamične pridelave.Osrednji dejavniki so kompostni preparati in preparata za škropljenje P 500 za boljšo povezavo z zemljo in P 501 za boljšo povezavo s kozmosom. Preparat P 500 posreduje tlom koncentrirano gnojilno in oživljajočo moč. Rastline se pod njegovim vplivom bolje povežejo s silami zemlje in naredijo več korenin. Kravji rog namreč opravlja svojo funkcijo tudi, ko ni več del žive živali, saj sesa energije, jih uredi in urejene seva nazaj. Antropozofi poznamo alternativne metode ugotavljanja kvalitete nekega živila, pri čemer ne gre le za strupe, temveč ali ima to živilo neki notranji red. Živali z rogovi imajo v sebi substance z notranjim redom. Ko je krava zaklana, njen rog še naprej opravlja svojo funkcijo. Tako kot črevo ali želodec pri prašiču še naprej opravljata svojo funkcijo, da se lahko v njiju shranjuje meso ali klobase, ki ne potrebujejo konzervansov.
Je uporabnost teh preparatov tudi empirično dokazana?Absolutno. Maria Thun je vedno govorila, da ne priporoča nič takšnega, česar ne bi sama ugotovila v devetih letih poskusov. Je pa res, da je zapuščina Rudolfa Steinerja včasih težko razumljiva.
Kaj pa se uporablja, ko rastline zbolijo ali jih napade kakšen škodljivec? Kmetijska svetovalna služba bi rekla, da moraš uporabiti kakšno škropivo.V Evropi je zemlja izgubila 35 odstotkov plodnosti, v ZDA še več. Pri biodinamiki skrbimo predvsem za to, da je zemlja zdrava in da uporabljamo dobra semena, ki so selekcionirana na zdravje, ne na visoke donose. Problem škodljivcev in problem plevela sta tudi uspešno rešena. Po Steinerjevem nasvetu lahko iz plevelov pridobivamo gnojevke in se z njimi znebimo plevelov ali pa se lahko znebimo škodljivcev s sežiganjem teh. Iz petdesetih koloradskih hroščev lahko na primer pridobimo škropivo proti tem škodljivcem za vso Gorenjsko.
Kako pa lahko naredimo takšno škropivo?Tako, da petdeset koloradskih hroščev sežgemo, ko sta Luna in Sonce pred Bikom, to eno uro mešamo in iz ene žličke naredimo koncentrat, ki ga redčimo na decimalno potenco. Ko imamo osmo homeopatsko decimalno potenco, je to učinkovito škropivo.
Takšna priprava škropiva že rahlo meji na čarovništvo.Za tiste pripravke, ki so zapakirani v lične škatlice z navodili za uporabo, se pa takoj verjame, da so strašno uporabni? Če nekdo v beli halji reče, da je nekaj dobro, se mu pa takoj verjame? Tukaj ne gre za nobeno čarovništvo. Vsak lahko takšen pripravek ali pa pripravek iz kravjega roga naredi sam in preizkusi. Vsak bo videl, ali gre za čarovništvo ali ne.
V novodobnem kmetijstvu, poljedelstvu in vrtičkarstvu se govori o ekološki pridelavi, sonaravni pridelavi, biodinamični pridelavi, organski pridelavi… V čem se pravzaprav biodinamična pridelava hrane razlikuje od ekološke?Pri ekološki pridelavi hrane se zgolj opušča strupe, ki se jih uporablja pri boleznih ali škodljivcih. Česar ni na seznamu nedovoljenih preparatov, se lahko uporablja. Pri biodinamiki imamo sicer tudi določena dovoljena sredstva, ampak kdor dobro dela na biodinamičen način, ne bo imel težav s pleveli in škodljivci. Verjetno ne že v prvem letu, po nekaj letih pa zagotovo, še sploh, če se ne bo ukvarjal z monokulturo. Zemlja ima namreč potrebo po pestri poraščenosti. Če pa si onemogočil, da tam raste ta ali ona rastlina, bo rastla tista, ki lahko. To je plevel. S škodljivci je podobno. Še neko njivo škropiš proti kakšnemu škodljivcu, uničiš vse, kar je živega, in na koncu uničiš vse, razen tega škodljivca, ki se bo na koncu prilagodil tudi proti temu škropivu. In farmacevtska industrija bo zopet morala narediti novo.
V Sloveniji je med biodinamičnimi pridelovalci največ vrtičkarjev.To drži, vendar je tudi kmetov že kar veliko. Res je, da jih je v blagovno znamko Demeter vključenih le 40, ampak tukaj gre predvsem za tiste, ki imajo takšne presežke hrane, da jo lahko prodajajo in se jim splača poskrbeti za vso papirologijo ter tudi za določene stroške, ki jih imajo, ko se vključijo v Demeter. Je pa veliko tudi takšnih kmetov, ki nimajo velikih tržnih presežkov in so po biodinamični pridelavi postali znani v svojem okolju, tako da jim je vseeno, ali imajo oznako Demeter ali ne. V Sloveniji imamo trenutno približno tri tisoč članov, ki pridelujejo hrano na biodinamičen način, kar je vzpodbudno. Za moj občutek je v certifikacijo Demeter sicer vključenih preveč vinarjev, potrebovali bi več takšnih kmetov, ki pridelujejo zelenjavo in poljedelske pridelke. Je pa res, da je za biodinamiko vedno več zanimanja ne samo pri nas, temveč po vsem svetu.
Kako je z orodjem pri biodinamiki? Eni ne uporabljajo niti traktorjev, ampak samo konje, nekateri celo na njivo ne gredo v gumijastih škornjih, drugi pa uporabljajo vse možne stroje. Kako je s tem, ali obstajajo pravila?Zemlja pri veliki obremenitvi, kot so traktorji, lahko izgubi sposobnost, da bo dobro rojevala. Pravil pa ni, ker se mora zemlja obdelovati glede na potrebe. S stroji je tako, da se priporoča na primer čim lažji traktor s čim širšimi gumami. Ogromni traktorji ne sodijo na biodinamične njive, ker zavračamo pridelavo monokultur. Naše temeljno izhodišče je, da je pestrost pogoj za harmonijo in da je harmonija pogoj za zdravje. Kjer raste monokultura, pa pestrost izginja. Nimamo nič proti temu, da imamo velike kmetije, smo pa proti temu, da se vzgaja le monokulture.
Marsikdo biodinamiko povezuje tudi z veganstvom. Pa ni tako.Na biodinamični kmetiji morajo biti živali, ker nam le živali lahko dajo prepotrebna gnojila za zemljo. Rastline omogočajo prehrano živalim, živali pa rastline oskrbujejo z minerali. Tako je tudi pri človeku. Človek potrebuje dele živali, da lahko igra popolno vlogo. Tudi to, kar živali prinašajo s seboj s svojo duševnostjo, je za kmetijo izjemno pomembno. Moramo pa za živali skrbeti in jih vzgajati s spoštovanjem. To, kar se dogaja z živalmi na področju živinoreje, je nekaj povsem drugega in brez dostojanstva do njih. Vegani pa pravzaprav niti ekološke hrane ne selekcionirajo in gre največkrat zgolj za modno muho.
