Vladne sile in druge skupine so si na račun civilnega prebivalstva skušale prilastiti ozemlja. Civilisti so bili podvrženi neprestanim napadom z bombami in strupenim plinom. Pri obleganju mest so morali stradati, saj je bil humanitarni pomoči onemogočen dostop do njih, še piše v poročilu. V poročilu svet ZN še opozarja, da storilcev niso privedli pred roko pravice. Uporabo kemičnega orožja so dokumentirali v 38 primerih, od tega je v 32 primerih dovolj dokazov, da lahko odgovornost pripišejo vladnim silam. Vladne sile so ob podpori ruske vojske napadale tudi stanovanjske soseske in tržnice, opozarja poročilo.
Tudi uporniške skupine, med njimi kurdska milica YPG, so odgovorne za vojne zločine in zločine proti človeštvu. Med drugim so večkrat izvedli napade, v katerih so bili ubitih in poškodovani civilisti, YPG pa je rekrutirala tudi mladoletne, še piše v poročilu.
Državljanska vojna v Siriji se je začela marca 2011 po protestih proti predsedniku Bašarju al Asadu. Varnostne sile so se na proteste odzvale nasilno. Poročilo navaja brutalno zatiranje protestnikov in nenasilnih aktivistov. Iz teh prvih konfliktov se je kasneje razvila državljanska vojna, ki še ni končana. Od začetka konflikta je moralo svoje domove zapustiti skoraj 12 milijonov Sircev.
Sirija je dandanes razdeljena de facto na tri dele. Vladne sile nadzorujejo okoli dve tretjini države, uporniki nadzorujejo dele ozemlja na severu in severozahodu države, YPG pa večji del ozemlja na severovzhodu in vzhodu. Sirska vlada uživa podporo Rusije in Irana, Turčija pa podpira upornike. V preteklih mesecih se je nasilje umirilo, politične rešitve konflikta pa še ni na vidiku.
