Na obsežnem območju jugozahodno od Trzina, ki je tudi del evropskega omrežja Natura 2000, se znotraj gozdnega prostora nahajajo še zadnji ostanki nekdaj obsežnejših nižinskih mokrišč z redkimi in ogroženimi mokriščnimi vrstami. Ker tu ni več kmetijske rabe, so se mokrišča začela zaraščati in izginjati. To pa je bil tudi eden od razlogov, da se je občina Trzin povezala z občinama Bled in Logatec ter Zavodom Parnas iz Velikih Lašč v projektu Mala barja – Marja, ki poteka pod strokovnim vodstvom Zavoda RS za varstvo narave. Cilj projekta, ki se financira iz sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj, je ohranjanje evropsko pomembnih habitatnih tipov na desetih območjih v osrednji Sloveniji in na Gorenjskem.
Pospešeno zaraščanje mokrišč
Med predvidenimi projektnimi aktivnostmi v Občini Trzin je tudi odkup približno štirih hektarjev zemljišč, kjer bo zagotovljeno ohranjanje za ravnovesje v naravi izjemno pomembnega ekosistema. Zaradi opuščene ekstenzivne kmetijske rabe se mokrišča namreč pospešeno zaraščajo z grmovno in drevesno vegetacijo, nekatera pa ogrožajo tudi tujerodne in invazivne vrste. Prav zato so minuli teden na območju trzinskega gozda, kjer v bližini potekajo obstoječe gozdne in rekreacijske poti, začela izvajati gozdarska dela. Zaradi specifičnosti ekosistema morajo dela potekati v zimskem času, torej zunaj vegetacijske sezone in ko so tla pomrznjena. Dela morajo biti skrbno načrtovana in spremljana, še zlasti na najbolj občutljivih in mokrotnih delih.
Brez odstranjevanja zarasti bi se mokrišče v nekaj letih popolnoma zaraslo in bi tako izgubili še zadnje dragocene ostanke nekoč obsežnejših mokrišč na območju Trzina. Odstranitev zarasti bo upočasnila nadaljnje zaraščanje. Z namenom ohranitve in izboljšanja pogojev mokriščnih življenjskih okolij ter redkih vrst rastlin pa pod okriljem zavoda za varstvo narave potekajo tudi popisi rastlin ter meritve nivoja podtalnice, saj bo le tako mogoče oceniti vpliv aktivnosti na izboljšanje stanja mokrišča.
Kmalu tudi informativne table
Ob izvajanju aktivnosti sile usmerjajo tudi v ozaveščanje lokalnega prebivalstva, naključne obiskovalce nagovarjajo, naj ne hodijo čez mokrišča, saj je pod njimi šota, ki nastaja tisočletja, uničimo pa jo lahko s teptanjem v nekaj letih. Močvirno rastlinje ne more uspevati nikjer drugje in ga s hojo čez mokrišče uničimo za vedno. Temu je posvečeno tudi izobraževanje mladih o mokriščih v okviru naravoslovnih dni na osnovni šoli Trzin.
Za potrebe izobraževanja in ozaveščanja namerava trzinska občina v letošnjem in prihodnjem letu postaviti tudi informativne točke z izobraževalnimi vsebinami o pomenu mokrišč ob robu dela mokrišča, ki leži najbližje naselju, v bližini gostilne Trzinka. »Z namenom, da se mimoidoče seznani o prisotnosti mokrišč in njihovem pomenu, bo v sklopu projekta ob obstoječih poteh urejena krajša interaktivna učna pot, ki se bo zaključila z razgledno ploščadjo, s katere se bo odpiral pogled na mokrišče,« so sporočili iz občine Trzin. »Ponovno bomo izvedli tudi akcije odstranjevanja invazivnih in tujerodnih rastlinskih vrst. V prvi, v začetku junija, smo z izbranim izvajalcem, Slovenskim Geocaching klubom, odstranjevali invazivno kanadsko zlato rozgo.«
Skupna predvidena vrednost vseh aktivnosti, ki se izvajajo pod okriljem Občine Trzin, je dobrih 220.000 evrov, od tega bo približno 80 odstotkov sredstev povrnjenih iz evropskega sklada za regionalni razvoj.
