»Sedaj, ko smo enoglasno obsodili nasilje v #ZDA, je napočil čas, da obsodimo tudi vsakršno nasilje in grožnje s smrtjo v Sloveniji. Zmoremo?« je dogodke v Ameriki 7. januarja na lastnem twitter profilu komentiral slovenski predsednik vlade. Poskusi relativizacije dogodkov se niso ustavili. »Nasilje na Kapitolu v Ameriki so vsi obsodili. Hujše nasilje v Sloveniji pa obsodi samo demokratična stran, kaviar levica to nasilje zavije v svobodo izražanja,« smo lahko nato podobno izjavo premierja Janeza Janše v nedeljo prebrali tudi na uradnem vladnem tviter profilu. »Če grozijo predsedniku vlade z levice, je tisti, ki grozi, obsojen na 11 let zapora, če grozijo predsedniku vlade z desnice, pa je to svoboda izražanja,« je še dodatno poudarjeno v pripisu ene izmed številnih izpostavljenih izjav. Gre za utrinke iz oddaje na Nova24TV, v kateri je Janša kot gost govoril o aktualnih temah v povezavi z epidemijo covida-19 in o nedavnih notranjepolitičnih zadevah.

Neokusne primerjave

Gre za poveden odraz vztrajnih, a v enaki meri neuspešnih poskusov diskreditacij protestov s strani aktualne oblasti. Vdor v kongres zaradi teorij zarot o ukradenih volitvah, ki jih je na družbenem omrežju razširjal tudi slovenski premier, je terjal pet smrtnih žrtev. Ko Janša ameriško dogajanje primerja s petkovimi protivladnimi protesti in mu celo pripiše »hujše nasilje«, pozablja, da so protesti v Ljubljani in drugih večjih mestih po Sloveniji iz tedna v teden potekali praktično brez incidentov. Protestom so utrip več mesecev dajali predvsem kulturniški performansi, nasilno noto pa jim je na drugi strani pripisovala predvsem vlada.

Policija in vlada sta z različnimi mehanizmi pritiska onemogočala udejstvovanje državljanov na protestih od prvih protestniških akcij. Z izdajanjem glob, popisovanjem in zaseganjem transparentov, ustavljanjem in legitimiranjem ljudi pred protesti in prisilno odstranitvijo ljudi s Trga republike. Med drugim so možje v modrem ustavljali potencialne protestnike in odstranjevali ljudi, ki so pred državnim zborom brali ustavo. Nevarnost je predstavljalo celo pisanje s kredo po pločnikih. Poslanci državnega zbora so za nameček konec novembra s sprejemom šestega protikoronskega paketa potrdili sporni člen, ki v času omejitev zbiranja za organizatorje zbiranj določa globe od 1200 do 12.000 evrov, kar je trikratnik običajne globe. Takrat smo v Dnevniku pisali recimo o spornem avtomobilskem hupanju.

Protivladni dežniki in »smrt janšizmu«

Nazadnje pa so bili problematični še protestniki, ki so v času praznikov ob izpričanem upoštevanju vladnih ukrepov pred parlamentom sprehajali s protivladno opremljenimi dežniki. V povezavi s tem so protestniki na začetku januarja na notranje ministrstvo in specializirano državno tožilstvo vložili pritožbo oziroma ovadbe nekaterih policistov. Policiji očitajo politično motivirano prekoračitev pooblastil in zlorabo uradnega položaja. Iz dogodkov in podrobnega poročanja o dejstvih, ki spremljajo petkove proteste, je sicer jasno kvečjemu to, da so protestniki tarčna stopnjujočih finančnih in represivnih pritiskov, njihova krivda pa tiči v tem, da so namesto z nasiljem »oboroženi« s transparenti, pri čemer premierjeva omemba nasilja leti predvsem na domnevno sporno besedno zvezo »Smrt janšizmu«.

Uradni vladni tviter profil pa ima očitno slab spomin tudi pri tej točki. Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je namreč septembra zavrglo kazensko ovadbo Policijske postaje Ljubljana Center proti več osumljencem, ki so maja na protivladnih protestih nosili transparente z domnevno problematično parolo. Predkazenski postopek je policija takrat začela na podlagi prijave Janeza Janše s konca maja. Prvak SDS je ocenil, da gre pri tem za organizirano grožnjo s smrtjo njemu osebno in volivcem SDS. Ob tem naj bi protestniki uživali podporo opozicijskih strank, nekaterih osrednjih medijev in državnega tožilstva, ki da dogajanje spremlja pasivno, v nekaterih primerih pa ga posredno celo vzpodbuja. Ljubljansko tožilstvo je sicer ocenilo, da ni mogoče pritrditi subjektivni oceni, da besedna zveza »Smrt janšizmu« pomeni neposredno grožnjo s smrtjo. »Ker se s kaznivim dejanjem grožnje (...) varuje posameznikova pravica do osebne varnosti iz 34. člena Ustave RS, je lahko žrtev oziroma oškodovanec tega kaznivega dejanja samo človek kot posameznik in ne morebiti ideološko prepričanje ali način vladanja,« je bilo med drugim zapisano v obrazložitvi.

Piar izvršilne veje oblasti

Na vladnem kanalu pa v nedeljo to ni bila edina problematična izjava. V tvitu nad omenjeno objavo vladni twitter profil problematizira tako imenovano ideološko sovraštvo, pri čemer so po oceni slovenskega premierja eden ključnih problemov slovenske demokracije v preteklosti že večkrat izpostavljena dvojna merila. »Če institucije in osrednji mediji podpirajo dvojna merila, s tem neposredno ubijajo demokracijo in v Sloveniji se to dogaja celo v času epidemije,« pravi Janša o dvojnih merilih, ideološko sovraštvo pa bolj konkretno naslavlja v komentarju vložitve konstruktivne nezaupnice: »Konstruktivna nezaupnica je brutalen patetični izliv ideološkega sovraštva zoper drugače misleče.«

Glede na to, da vladni profil izpostavlja izjave, v katerih so različne institucije, med drugim državno tožilstvo, in osrednji mediji obtoženi dvojnih meril in načrtnega delovanja zoper politične nasprotnike, nezaupnica vladi, ki je kot najpomembnejši vzvod državnega zbora glede ugotavljanja odgovornosti vlade in temeljni politični institut zapisana v 116. členu slovenske ustave, pa je zreducirana na orodje proti drugače mislečim, se velja vprašati, komu in čemu je sploh namenjen uradni vladni tviter profil. Izvrševanju nalog ene izmed vej oblasti, ki se med sabo omejujejo in nadzirajo, in s tem povezanim informiranjem državljanov ali zgolj zastopanju 'pravilno mislečih' državljanov in promociji izvršilne oblasti kot edine legitimne veje oblasti v Sloveniji?

Slovenija politika Twitter Janez Janša vlada komunikacijski kanali