V imenu protestnikov in protestnic je sindikalistka Tea Jarc danes pred ministrstvom za notranje zadeve napovedala pritožbo zoper delo policije in kazenske ovadbe zoper deseterico policistov. Pritožbo oziroma ovadbe bodo vložili na pristojno ministrstvo in specializirano državno tožilstvo. Policiji očitajo politično motivirano prekoračitev pooblastil in zlorabo uradnega položaja. Poimensko navedeni policisti naj bi pred novim letom sledili, popisali in kaznovali individualne sprehajalce, čeprav so ti po lastnih navedbah upoštevali veljavne vladne ukrepe za zajezitev covida-19. Ker so imeli dežnike okrašene s protivladnimi sporočili, jim je policija očitala udeležbo na nenapovedanem shodu. Po besedah Jarčeve so policisti to utemeljili rekoč, da gre pri tem »za izražanje mnenja in torej za shod«.

Ocenila je, da je izražanje mnenja v Sloveniji potemtakem očitno kaznivo, saj da se je policija na omenjene posameznike ciljno usmerila zaradi izražanja političnega mišljenja in ne zaradi kršitve zdravstvenih ukrepov. Policija naj bi po mnenju protestnikov s tem kršila 14. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki govori o načelu enake obravnave pri opravljanju policijskih nalog. »V preteklih tednih smo v Sloveniji priča stopnjevanju represije nad svobodo javnega izražanja do povsem absurdnih razsežnosti. Temu se moramo odločno upreti in temu se bomo protestnice in protestniki upirali tudi s pravnimi sredstvi,« je bila jasna. Izpostavila je, da je bilo množično popisovanje posebej izrazito 25. decembra lani in 1. januarja letos.

Selektivna implementacija vladnih ukrepov

In dodala: »Cel december so bile ljubljanske ulice polne sprehajalcev, množice so čakale v vrstah za hitre teste, za nekaj časa pa so za potrošnike željne nakupov vrata odprle celo vse trgovine. V tem času je bil policijski nadzor nad vzdrževanjem varnostne razdalje in drugih ukrepov v javnem prostoru minimalen, a z eno razliko – popisovali so predvsem vidne predstavnike protestniške skupščine oziroma petkove kolesarje.« Protestniško gibanje sicer že dalj časa opozarja na policijsko popisovanje in izrekanje kazni sprehajalkam in sprehajalcem, ki jih od stotine drugih sprehajalcev loči to, da bodisi na dežnikih bodisi na drugem vidnem mestu nosijo protivladne slogane, so prišli s kolesom ali pa so se sprehajali v bližini Trga republike.

Policija sicer v obrazložitvi kazni navadno navaja udeležbo na nenapovedanem protestnem shodu. »Virus očitno nevarno razsaja v Ljubljani samo ob petkih zvečer in zgolj na Trgu republike,« na to odgovarjajo protestniki. »V prihodnjih dnevih in tednih bomo uporabili vsa pravna sredstva, da dosežemo pravno presojo delovanja policije, ministrstva za notranje zadeve, zakonitosti in selektivne implementacije vladnih ukrepov,« še napovedujejo. Pri tem pravnem boju jih bodo zastopale odvetniške pisarne Čeferin, Pogačnik, Novak ter Koščak in partnerji. Na komentar navedb protestnikov s strani ministrstva za notranje zadeve in policije še čakamo.

Na policiji so v odzivu na današnje navedbe protestniškega gibanja poudarili, da so pri obravnavi tovrstnih dogodkov avtonomni, da sledijo zakonskim in strokovnim izhodiščem in da vsak primer obravnavajo posebej. »Pri tem se policija ne opira na javno mnenje oziroma morebitna stališča družbeno političnih oseb, temveč se pri pregonu kaznivih dejanj usklajuje s tožilstvom, pri pregonu prekrškov pa so pri odločanju prekrškovni organi avtonomni in neodvisni tudi znotraj organizacijske hierarhije,« so pojasnili in pristavili, da se zavedajo pomena javnega izražanja mnenj in stališč o vprašanjih javnega ali skupnega pomena. »Na udeležence shodov smo zato tudi večkrat apelirali, da spoštujejo navodila policistov, pa tudi upoštevajo priporočila strokovnjakov ter sprejete zakone in odloke, ki odrejajo posamezne ukrepe za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni, saj so v nasprotnem primeru policisti dolžni ukrepati.«

Pritisk nad protestniki tudi na spletnih omrežjih

O tem, da so tisti, ki v vse bolj zaostrenih razmerah še vztrajajo pri izražanju svojega mnenja, deležni načrtnega kaznovanja, pri čemer pa je ključno vprašanje, ali so jim pri tem kršene ustavno zagotovljene pravice, sicer danes podrobneje pišemo v Dnevniku. »Država ima neomejene kapacitete za kaznovanje, protestniki pa precej omejena finančna in pravna sredstva,« recimo razmišlja doktorica pravnih znanosti Barbara Rajgelj. Pri tem, da želi vlada na vsak način utišati protivladne glasove in izbrisati spomin na dejstvo, da je okrog 10.000 ljudi iz tedna v teden in več mesecev na miren način protestiralo proti avtoritarnim potezam aktualne oblasti, pa so ena izmed pomembnih front širjenja zavajanj postala tudi družbena omrežja.

»Sedaj, ko smo enoglasno obsodili nasilje v #ZDA je napočil čas, da obsodimo tudi vsakršno nasilje in grožnje s smrtjo v Sloveniji. Zmoremo?« je recimo dogajanje čez lužo za enega izmed nedavnih obračunov na domačem političnem parketu izkoristil premier Janša. Vdor v kongres zaradi teorij zarot o ukradenih volitvah, ki jih je na twitterju razširjal tudi slovenski premier, torej primerja s kolesarjenjem, žvižganjem in avtomobilskim hupanjem. Razbijanje Trumpovih podpornikov, ki je terjalo smrtne žrtve, Janša primerja s kulturniškimi performansi in branjem ustave na Trgu republike, ki ga je s fizično odstranitvijo prekinila policija. Medtem pa nasilni protesti, do katerih je prišlo na začetku novembra, ostajajo večinoma nepojasnjeni.

Protesti vlada oblast SDS Janez Janša Protestniška ljudska skupščina ministrstvo za notranje zadeve izpostavljamo