»Slovenska vlada je strategijo cepljenja sprejela v začetku decembra, in ko je cepivo prišlo, smo vedeli, kako ravnati. Ukrepi so bili usklajeni na evropski ravni. Slovenija se je pri nabavah posluževala skupnih evropskih naročil. Strategija, ki je bila sprejeta, se izvaja in načrt cepljenja temelji na tej strategiji, ki je oblikovana, ko gre za prioritetne skupine pri cepljenju, na osnovi skupnih priporočil Evropske komisije, ki so bila oblikovana ob našem sodelovanju,« je uvodoma dejal premier Janša. In pojasnil: »Slovenija je konkurirala za milijon odmerkov, dobila jih je nekaj manj, okrog 900.000. V petek smo skušali pridobiti še milijon dodatnih odmerkov, dobili smo jih nekaj manj kot 900.000. To je skupna količina cepiva, ki se že uporablja in večina načrta cepljenja temelji na dobavah tega cepiva.« Povedal je še, da so izkušnje z dobavo Pfizerjevega cepiva dobre, saj ga je bilo dobavljenega toliko in v času, kot je bilo dogovorjeno. Premier je še izpostavil, da tisti, ki ne sodijo v katero od rizičnih skupin, vabila na cepljenje naj ne pričakujejo pred pomladjo.

Direktor NIJZ Milan Krek je po predaji besede izpostavil, da smo prva generacija, ki je lahko tako hitro dobila odgovor na epidemijo. »Epidemije spremljajo človeštvo od nekdaj in od nekdaj so bile zelo težke. Z uporabo cepiv smo nekatere bolezni že izkoreninili, kot so recimo črne koze. In tudi danes se soočamo z epidemijo, z virusom. Razvili smo sodobna cepiva. Cepiva, ki se jih danes proizvaja, so varna. Ker so zelo jasni zakoni, tako nacionalni kot tudi mednarodni. Pri preizkušanju se drži točno določenih protokolov. Trenutno imamo okoli 200 vrst cepiv v preizkušanju in samo nekatera so šla skozi ta preizkušanja. Po vseh teh kliničnih preizkušnjah gre cepivo še enkrat na Evropsko agencijo za zdravila, pa tudi našo, saj naša prav tako sodeluje z evropsko. Zatem se ponovno preuči vse, kar so tekom študije ugotovili, proizvajalci pa morajo pred to agencijo cepivo zagovarjati. Cepivo mora biti varno, kvalitetno in učinkovito. Cepivo se lahko začne uporabljati samo po dovoljenju agencije, prej se ga ne sme,« je dejal.

In poudaril, da agencija potem še dve leti spremlja vse okoli cepiva, ki ga dovoli, vključno z vsemi stranskimi učinki. »Tako da ta cepiva, ki jih mi dobivamo v našo državo, so dejansko zelo kakovostna. Za njimi stoji cela vrsta strokovnjakov in jim je treba verjeti,« zagotavlja Krek. Dotaknil se je tudi mreže cepilnih mest, ki v Sloveniji obstaja že več kot deset let in se jo sedaj po potrebi zgolj nadgrajuje. »Logistika se začne z nabavo cepiva, sledi transport v državo. Prvi transport je prišel ob štirih zjutraj, tako da smo pač skladiščili v naših prostorih, ki morajo biti spet kadrovsko in drugače ustrezno opremljeni. Sledi razdeljevanje cepiva, kar je spet zelo odgovorno delo. In pri tem Pfizerjevem cepivu je zelo pomembno, da ga pošljemo samo toliko, kolikor ga bodo lahko cepitelji uporabili v določenem času. Zagotavljati je treba hladno verigo, tukaj celo zamrzovalno skrinjo,« je opisal Krek.

Krek je na koncu še dejal, da tistih, ki so preboleli covid-19, še šest mesecev po bolezni ne bodo cepili.

V ponedeljek 1860 pozitivnih testov

V ponedeljek so opravili 5512 PCR testov, odkrili pa 1387 okužb, poleg tega je bilo opravljenih še 8455 hitrih antigenskih testov, pri čemer je bilo pozitivnih 473 posameznikov. Skupno je bilo torej pozitivnih 1860 testov. Število aktivno okuženih v državi je sicer po podatkih Sledilnika za covid-19 trenutno 24.190. Včeraj je bilo iz bolnišnic odpuščenih 110 pacientov. Na novo jih je bilo sprejetih 131. Skupaj sta bolnišnično oskrbo včeraj potrebovala 1202 pacienta. Na intenzivni terapiji se zdravi 192 pacientov oziroma štirje manj kot v nedeljo. Umrlo je 31 oseb. Vladni govorec Jelko Kacin je na dopoldanski novinarski konferenci dejal, da torej pogoji za sproščanje ukrepov še niso izpolnjeni, saj je 7-dnevno povprečje okuženih na ravni države trenutno pri 1848, pasti pa bi moralo pod 1350.

Cigler Kralj: V DSO doslej cepili okoli 9500 stanovalcev – to so praktično vsi, ki niso preboleli covida, ter nekaj čez 3000 zaposlenih

Minister za delo Janez Cigler Kralj je zatem dejal, da se razmere v domovih starejših občanov se zadnje tedne umirjajo. »Glede na to, da bodo stanovalci predvidoma 18. januarja dobili že drugo dozo cepiva, to je 21 dni po prvem odmerku, verjamemo, da se bo ta trend tudi nadaljeval in bodo razmere vsak dan boljše. To seveda ne pomeni, da lahko opustimo vsa preventivna ravnanja: uporabo mask, nerokovanje, razkuževanje in umivanje rok, nedruženje in ohranjanje varnostne razdalje. Stalno poudarjamo, da so to ključni ukrepi za omejitev širjenja virusa, tako med populacijo kot v DSO-jih, ki so najranljivejši,« je povzel.

In podal oceno dosedanjega cepljenja: »V DSO-jih in ostalih socialno-varstvenih zavodih je bilo po naših podatkih cepljenih že skoraj 13 tisoč stanovalcev in zaposlenih. Cepljenja še potekajo in sicer vzporedno s cepljenjem v zdravstvenih domovih in bolnišnicah.« Poudaril je, da po prvem odmerku cepiva po podatkih zdravstva sicer še ni zagotovljena zelo visoka stopnja zaščite, zaradi česar je pomembno ohraniti vsa preventivna ravnanja. »Po nekaterih podatkih prva doza cepljenja zagotovi 50 do 70-odstotno zaščito cepljenja. Upamo pa oziroma računamo na to, da bi to zagotovilo vsaj lažji potek bolezni za tiste, ki zbolijo tudi po cepljenju. Take primere imamo,« je pojasnil Kralj. Pri tem je kot pomembno izpostavil nadaljnja testiranja zaposlenih in oskrbovancev, kar prispeva k pravočasnemu odkrivanju asimptomatskih zaposlenih in stanovalcev. »Do sedaj so v DSO-jih opravili že preko 65.700 testov, od tega 37.182 PCR in 16.169 hitrih testov.«

V Slovenji zaenkrat niso zaznali angleškega in južnoafriškega seva novega koronavirusa

Predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslav Petrovec je kot zadnji današnji govorec pojasnil, da ne spremljajo zgolj pogostost okužb, ampak tudi viruse, ki povzročajo trenutno stanje. »V zadnjem mesecu in pol intenzivno, vsaj v delu, ki ga pokriva naša ustanova, spremljamo tudi to, kateri sevi virusa se v Sloveniji pojavljajo. V res napornih raziskavah, s katerimi se ukvarjajo visoko specializirani raziskovalci, smo ugotovili, da od oktobra do konca leta ni bilo zaznati tako imenovane angleške različice virusa, niti ni bilo zaznati druge problematične različice, ki jo imenujejo južnoafriška,« je dejal Petrovec in ugotovitve raziskovalcev označil za zelo dobro novico, saj se navedeni različici virusa širita še hitreje in še uspešneje: »Tako da lahko rečemo, da vsaj v osrednjem delu to ni bil razlog za takšno stanje epidemije, kot ga trenutno imamo.«

Od oktobra do decembra je bilo sicer analiziranih več kot 500 različnih vzorcev, ki so bili testirani pri nas, pri nobenem izmed teh pa niso našli navedenih mutacij oziroma sevov. Dotaknil se je tudi hitrega testiranja: »Z uvedbo antigenskih testov se je zelo povečala zmožnost testiranja. Ko gledamo številke testiranih so te vsak dan večje, kar je za spremljanje in blaženje posledic epidemije ključnega pomena. Strokovna skupina se ves čas zavzema za to, da bi bilo testiranje čim bolj dostopno, tako na vstopnih točkah kot v različnih drugih improviziranih odvzemnih mestih, tako da lahko ljudje kadarkoli preverijo svoje zdravstveno stanje.« V obeh laboratorijih prav tako ves čas potekajo raziskave, kakšne teste bi še lahko ponudili in kako kvalitetni oziroma zanesljivo so pravzaprav ti testi, ki jih uporabljajo sami ali pa se uporabljajo zunaj omenjenih dveh institucij.

Covid-19 Slovenija novinarska konferenca izpostavljamo