V slovenskih bolnišnicah je hospitaliziranih 1299 bolnikov, od tega 210 na oddelkih za intenzivno nego. S covidom-19 je umrlo 55 ljudi, od tega 44 v bolnišnicah in 11 v domovih za starejše. Iz bolnišnic je bilo odpuščenih 81 koronavirusnih pacientov.

»Če primerjamo podatke s preteklega torka, ko je bilo testov 5596, potrjenih primerov pa 1302, ugotovimo, da se epidemija ne umirja tako hitro, kot bi želeli. Imamo le deset okuženih manj kot prejšnji teden,« je na novinarski konferenci uvodoma povedal vladni govorec Jelko Kacin.

Še vedno vztraja visok delež bolnikov v bolnišnicah, močno odstopa pa tudi število smrti. Kot je poudaril Kacin, je stanje zelo resno v domovih za starejše, kjer je novookužen 201 stanovalec in 43 članov osebja, in v petih socialno-varstvenih zavodih, kjer imajo trenutno 211 okuženih uporabnikov in 128 zaposlenih.

O večjem številu novih okužb od včeraj poročajo iz DEOS centra starejših Trnovo (19), Dom starejših občanov Krško (16), Dom upokojencev center Tabor - Poljane (14), Dom upokojencev Podbrdo (11), Dom starejših občanov Vič - Rudnik enota Bokalci (11) in Dom starejših Rakičan (11). »Včeraj smo zabeležili res velik porast okuženih na mnogih lokacijah, kjer skrbijo za starostnike, zato še enkrat pozivam k spoštovanju vseh predpisanih ukrepov, saj bomo le tako lahko izboljšali epidemiološko sliko v državi,« je dejal Kacin.

V domovih za starejše je bilo sicer ozdravljenih 227 stanovalcev in 107 zaposlenih, od tega 64 zdravstvenih delavce. Od junija pa je koronavirus prebolelo 2587 stanovalcev 1226 zaposlenih.

Število ogroženih bolnikov se povečuje

Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja na UKC Ljubljana je na novinarski konferenci spregovoril o zdravljenju koronavirusa s plazmo, ki ga uporabljajo pri pacientih, ko ni nobenih zelo učinkovitih zdravil. »Žal se povečuje število zelo ogroženih bolnikov, kot so tisti z rakavo boleznijo, bolniki z limfomi, pa tudi revmatologi in gastroenterologi imajo kakšnega takega bolnika, ki jih zdravimo z zdravilom, ki uniči limfocite B, podskupino belih krvnih teles, ki proizvaja protitelesa, kar pomeni, da ti bolniki nimajo protiteles niti za druge bolezni,« je dejal Tomažič in razkril, da se s plazmo v Sloveniji trenutno zdravi šest oziroma sedem tovrstnih bolnikov, a jih bo v prihodnje verjetno še več.

Izpostavil je tudi težavo asimptomatičnih oseb, ki jih je po nekaterih raziskavah okoli 20 odstotkov. »Ti so zanesljivo Ahilova peta te pandemije,« je dejal in poudaril pomembnost preventive, ki jo je treba dvigniti na višjo raven.

Poziv k darovanju plazme osebam, ki so že preboleli koronavirus

Da se v času epidemije s precejšnjimi težavami srečuje transfuzijska dejavnost, pa je izpostavila Polonca Mali iz Zavoda za transfuzijsko medicino. »Že v marcu smo morali tako rekoč čez noč prilagoditi izvedbo krvodajalskih akcij - vzpostavili smo naročniški sistem.«

Na Zavodu za transfuzijsko medicino so sicer začeli tudi z vabljenjem oseb, ki so preboleli koronavirus in jih pozvali, naj ne darujejo le krvi, ampak tudi plazmo. Od začetka julija so opravili že 300 odvzemov, vsa zbrana plazma, ki ne bo porabljena za direktno zdravljenje bolnikov, pa bo na voljo za morebitno izdelavo zdravil.

Javnost najmanj zaupa Janši in Hojsu

Raziskovalna družbi Valicon je danes objavila izsledke raziskave o zaupanju v ključne predstavnike politike in stroke. Največje zaupanje v javnosti uživajo predvsem predstavniki stroke, najmanjšega pa politiki.

Na seznamu oseb, ki jim javnost najmanj zaupa, so se znašli vladni govorec Jelko Kacin, ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec, premier Janez Janša in minister za notranje zadeve Aleš Hojs.

Koronavirus covid-19 Slovenija okužbe Jelko Kacin novinarska konferenca