GM namreč po njenih besedah prav tako podpira idejo novoizvoljenega ameriškega predsednika Joeja Bidna o krepitvi uporabe električnih avtomobilov. Obe novici sta prispevali k štiriodstotni rasti cen delnic GM na newyorški borzi, in to kljub temu da je podjetje ravno v ponedeljek naznanilo vpoklic sedem milijonov vozil zaradi težav z zračnimi blazinami.
Odločitev GM je po mnenju poznavalcev le prva v nizu, saj se mu bodo zelo verjetno kmalu pridružila tudi druga podjetja, ki se ne želijo zameriti prihodnji administraciji. Japonski velikan Toyota je to namero že izrazil.
GM razvija nove baterije, s katerimi naj bi v petih letih znižal ceno električnih avtomobilov na raven tistih z motorjem na notranje izgorevanje. »Mislimo, da se ambiciozni načrti novoizvoljenega predsednika, Kalifornije in GM ujemajo,« je sporočila Barra v pismu najbolj obljudeni in gospodarsko najmočnejši ameriški zvezni državi.
Trumpova administracija na sporočilo Barrove ni imela komentarja, Biden pa je sporočil, da je odločitev GM dobra za gospodarstvo, za planet in za uspeh zaposlenih v ameriški avtomobilski industriji.
»Odločitev GM potrjuje kratkovidnost prizadevanj Trumpove administracije za zatiranje ameriške iznajdljivosti in boj proti podnebnim grožnjam. Posledice tega se bodo čutile na celotnem gospodarstvu, ki bo postalo bolj inovativno in ustvarjalo dobra sindikalno zaščitena delovna mesta,« je sporočil Biden.
Lani drugače
GM se je lani, ko so pihali še drugačni politični vetrovi, pridružil Fiat Chryslerju, Toyoti in desetim drugim podjetjem pri skupni podpori Trumpovi administraciji v sodnem sporu s Kalifornijo glede določanja standardov izpustov toplogrednih plinov in ekonomičnosti porabe avtomobilov.
Odhajajoča administracija je znižala standarde in zahtevala, da to zvezne države upoštevajo. Podjetja so se ji pridružila, ker se jim je po mnenju analitikov na kratki rok to bolj izplačalo. Prav tako velja, da se ni dobro zameriti zvezni administraciji, ki lahko posreduje in rešuje velika podjetja, če se znajdejo v težavah.
Trumpova administracija se bo januarja poslovila, namesto nje bo nastopila izvršna oblast Josepha Bidna, ki je bil podpredsednik v času mandata Baracka Obame, ko so proračunska sredstva v zadnji finančni in gospodarski krizi rešila največja ameriška avtomobilska podjetja pred propadom.
Podjetjem, kot so Ford, Volkswagen, Volvo, Honda in BMW, pa stališč ne bo treba spreminjati, saj so bila že doslej pri tem vprašanju na strani Kalifornije. Tej ob strani stoji tudi več kot deset drugih zveznih držav ZDA.
