Na Brdu pri Kranju je potekala redna seja vlade, na kateri se je vlada kot vsak teden seznanila z aktualnimi epidemiološkimi razmerami in izvajanjem ukrepov za obvladovanjem in zamejitev pandemije covida-19. »Vlada je bila osredotočena na načine testiranje, število novih okužb, vdore v domove starejših občanov in na trenutne ter bodoče razmere v bolnišnicah,« je sporočil vladni govorec Jelko Kacin in dodal, da je bila sprejeta odločitev o podaljšanju ukrepov. Kot je pojasnil, se za sedem dni podaljšujejo ukrepi in omejitve, ki se nanašajo na začasno prepoved ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom ter na začasno prepoved ponujanja kulturnih in kinematografskih storitev. Za 14 dni pa se podaljšajo omejitve in ukrepi, vezani na odlok o obvezni namestitvi razpršilnikov za razkuževanje rok v večstanovanjskih stavbah. Vlada je sprejela tudi sklep o začasnem prenehanju rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, je pojasnil Kacin.
V sredo je bilo sicer v Sloveniji opravljenih 6806 testov na novi koronavirus, potrdili so 2064 okužb. Število okužb je torej ob približno enakem številu opravljenih testov višje kot v torek. Pozitivnih je bilo 30,33 odstotka opravljenih testov, kar je največ v zadnjih dveh tednih. Zdravstveno osebje skrbi, kakšna bo situacija čez nekaj dni. »Razvoj dogodkov v zadnjih mesecih namreč več kot jasno kaže, da se visoko število pozitivnih kaže tudi v zasedenosti bolniških postelj, kar pa se bo pravzaprav pokazalo šele čez nekaj dni,« je dejal vladni govorec. Incidenca okuženosti je še vedno najvišja v pomurski regiji (1628), po številu obolelih na 100.000 prebivalcev v zadnjih 14 dneh pa ji sledita koroška (1193) in gorenjska regija (1180).
V sredo število odpuščenih pacientov višje od sprejetih
Podatki iz občin kažejo, da je bilo največ potrjenih okužb v Radencih (27), v Gornji Radgoni (17), Murski Soboti (18), Lendavi (15), Ormožu (31), na Ptuju 40. V Celju je bilo 33 okužb, Slovenj Gradec jih je imel 39, Slovenjska Bistrica kar 66, v Velenju jih je bilo 73. V Mariboru je bilo okužb 117. Število okužb med stanovalci v domovih za starejše se je včeraj povečalo za 187, skupaj je tako trenutno okuženih 2325 stanovalcev domov, med zaposlenimi pa se je število okužb v sredo povečalo za 72, zato je bilo včeraj aktivno okuženih že 874 zaposlenih. V petih posebnih socialnovarstvenih zavodih imajo medtem trenutno 127 okuženih uporabnikov in 88 zaposlenih. Največji porast okužb so včeraj zabeležili v Domu starejših občanov Nova Gorica (39).
V bolnišnicah je bilo sicer včeraj hospitaliziranih skupno 1238 bolnikov, kar pomeni 42 postelj manj kot dan prej. Manj pacientov se je zdravilo tudi na intenzivnih oddelkih, in sicer 205. Iz vseh bolnišnic je bilo skupaj odpuščenih 78 oseb, preminilo je 45 oseb, od tega 36 v bolnišnični oskrbi. Prvič v novembru je bilo število odpuščenih pacientov višje od sprejetih.
Na kliniki Golnik še nekaj prostih postelj
»Število hospitaliziranih smo uspeli stabilizirati na način, da ne pritekajo več eksponentno, tako da imamo v tem trenutku še nekaj prostih postelj,« je popoldne uvodoma dejal dr. Aleš Rozman, sicer tudi član svetovalne skupine ministrstva za zdravje. Stanje je pripisal umirjanju razmer med prebivalci, pri čemer je opozoril, da je to posledica tega, da število okuženih ne narašča več eksponentno. »Imamo tudi velike težave z okužbami med zaposlenimi. V ponedeljek je bil precejšen del oddelka za interventno pulmologijo pozitiven na testih za covid-19, tako da le s težavo nadomeščamo njihovo odsotnost.« Diagnostika bolnikov s pljučnim rakom sicer še naprej poteka nemoteno. Na Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik je po zagotovilih Rozmana veliko napora usmerjenega v to, da se pokrije vsa delovišča. Zaposleni bolnikom še naprej omogočajo kvalitetno oskrbo tudi z nadurnim delom.
Hrane je dovolj, nekateri sektorji imajo težave
Minister za kmetijstvo Jože Podgoršek je v nadaljevanju spregovoril o tem, kako je zdravstvena kriza prizadela kmetijsko panogo. »Kljub temu, da si želimo, da kmetijstvo deluje normalno in da je hrane v tem trenutku še vedno dovolj, v nekaterih sektorjih v teh dneh vendarle čutijo velike težave pri prodaji svojih izdelkov in pridelkov,« je dejal in pri tem naštel najbolj prizadete sektorje, med katerimi so prašičereja, govedoreja, sektor sadja in zelenjave ter vinski sektor. »To so tisti sektorji, ki v tem trenutku občutijo največje težave, pridelki živali recimo ostajajo na kmetijskih gospodarstvih.«
Podgoršek je poudaril, da je hrane v tem trenutku še vedno dovolj in pomiril, da ni nikakršne potrebe po paničnem nakupovanju. Vse deležnike v verigi preskrbe s hrano, to je kmete, zadruge, živilskopredelovalna podjetja, kot tudi trgovske verige in trgovce, pa je naslovil s prošnjo, da solidarno prispevajo k temu, da se hrana slovenskega porekla vendarle odkupuje in prodaja slovenskim potrošnikom. »Prosimo tudi potrošnike, da s svojim nakupnim odločanjem pri vsakodnevni izbiri hrane izbirajo hrano lokalnega izvora. S tem bodo zagotovo lahko pomagali tako kmetom in živilcem kot tudi prispevali k ohranitvi slovenskega podeželja.«
Jutrišnji dan je sicer praznik za slovensko kmetijstvo, namreč dan slovenske hrane. Letos že desetič obeležujemo tradicionalni slovenski zajtrk, ki bi ga obeležili tudi v slovenskih šolah in vrtcih, bo pa ta obletnica po besedah kmetijskega ministra zagotovo zaznamovana s trenutno covid-19 situacijo. »V devetih letih tradicionalnega slovenskega zajtrka smo v šolah in vrtcih razdelili več kot 2,5 milijona tradicionalnih zajtrkov. V letošnjem letu ga bomo obeleževali doma,« je spomnil in opomnil, da je potrebno v takšnih razmerah poudarjati pomen hrane lokalnega izvora, mlajše pa navajati, da se skupaj s starši odločajo za živila slovenskega porekla. Z ministrstvom za šolstvo sicer velja dogovor, da bodo tradicionalni zajtrk ponovili takoj, ko bo to možno, torej ko bodo otroci znova v šolah.
Podgoršek se je proti koncu nagovora dotaknil še problema zavržene hrane. »Naša država pripravlja strategijo za zmanjševanje zavržkov hrane,« je dejal in pojasnil, da na ta način lahko omogočimo boljše cenovne pogoje pri nakupu hrane, predvsem pa to, da hrano, ki je užitna, ne mečemo stran. Povedal pa je še, da bodo jutri med zdravstvene delavce s simbolnim dejanjem razdelili približno 42.000 jabolk, z zajtrkom pa se bodo v sodelovanju s humanitarnimi organizacijami spomnili tudi na socialno šibkejše. »Naj omenim še, da bomo vladi na podlagi že omenjenih težav danes predlagali sprejem odloka za pomoč v prašičerejskem sektorju. Ta sektor je v celotni Evropi v izjemni krizi, tako zaradi težav pri prodaji zaradi covida-19 kot tudi zaradi afriške prašičje kuge. Pomoč bo v primeru sprejetja odloka izplačana še v letošnjem letu,« je navedel minister in zaključil z opozorilom na upoštevanje zdravstvenih ukrepov tudi v času kolin.
