Naloga komunalnega kanalizacijskega omrežja je higiensko zbiranje ter odvod komunalnih odpadnih voda na čistilno napravo, kjer se predvsem organska onesnaženja izločijo ter ustrezno odstranijo, očiščeno transportno sredstvo (voda) pa se v ponovno uporabo vrne v naravne vodotoke.
Kanalizacijsko omrežje ter pripadajoča čistilna naprava sta dvodelni funkcionalni sistem in delujeta v medsebojni odvisnosti. Stopnjo uspešnosti delovanja sistema lahko ocenimo na podlagi letne količine pridelanega izdelka, torej po količini obdelanega blata na čistilni napravi. Predpogoj za zadostno odstranitev onesnaženj iz dotoka komunalnih odpadnih voda na čistilni napravi je predvsem pravilno ter zadostno delovanje kanalizacijskega omrežja, saj lahko čistilna naprava izloči ter odstrani zgolj sestavine in onesnaženja na njo privedenega dotoka. Zato nedopustnih iztokov, nepravilnih prelivov in drugih funkcionalnih napak, storjenih predhodno v omrežju, ne more popraviti ali odpraviti niti najboljša čistilna naprava.
Na podlagi letnih izračunov količin na čistilnih napravah »pridelanega« biološkega blata je razvidno, da zaradi neupoštevanja obveznih evropskih predpisov nestrokovno načrtovana ter zato nepravilno in nezadostno delujoča slovenska komunalna kanalizacijska omrežja na pripadajoče čistine naprave v povprečju dovedejo zgolj dobro tretjino letnega onesnaženja, dve tretjini pa se okolju škodljivo neočiščeni nedopustno spuščata v vodotoke.
Kot dokaz, da pri mojih strokovnih ocenah slabega stanja Blejskega jezera in njegovega povodja nisem osamljen, poleg strokovnih člankov prof. dr. Rismala navajam še dve strokovni mnenji:
– V zborniku 12. Mišičevega vodarskega dneva so doc. dr. Krajnc, prof. dr. Toman, Vodopivec in Oberžan že leta 2001 objavili strokovni prispevek Programi sanacije kakovosti Blejskega jezera in Save Bohinjke. V njem so avtorji med drugim opozorili: »Ko pa bo sicer mešani kanalizacijski sistem dodatno saniran in priključen na ČN Bled, bo kanalizacijsko obremenjevanje jezera zanemarljivo.«
Na podlagi strokovnih izračunov ter s stroškovno primerjavo variant (mešanega oziroma ločenega sistema) je v tej študiji utemeljena in predlagana znatno cenejša izvedba ekološko optimalne sanacije mešanega sistema. Kljub sprejeti skupni odločitvi projektanta, revidentov in investitorja v prid mešanega sistema so se ti sklepi kasneje strokovno nerazumljivo in nedopustno »spregledali« in ignorirali. Blejsko kanalizacijsko omrežje se namreč neodgovorno, na nestrokovni način spreminja v katastrofalno nedelujoči ločeni sistem (z nedopustnimi priključki, izpusti ter razbremenilniki).
– Neposredno po izgradnji blejske čistilne naprave je dipl. inž. Günter Faust (WTE) v Poročilu o izvajanju koncesije – julij 2008 zaman uradno opozoril upravo občine Bled na hudo nepravilno, ekološko škodljivo ter nedopustno delovanje blejskega kanalizacijskega omrežja in na katastrofalno hidravlično preobremenitev blejske čistilne naprave, ki sta vzrok previsokih, hitro naraščajočih, nepotrebnih tekočih stroškov uporabnikov.
Potrebno zmogljivost čistilne naprave določamo iz vsote števila prebivalcev (PE) in populacijskih ekvivalentov (PT), izračunane na podlagi predpisanih strokovnih standardov in normativov. Po normativnem izračunu znaša blejska biološka obtežba, ki jo mora zbrati in odvesti kanalizacijsko omrežje na blejsko čistilno napravo (zmogljivosti 14.650 PE+PT), dejansko že najmanj 25.000 PE+PT. Normni dnevni pridelek populacijske enote ali ekvivalenta na komunalni čistilni napravi znaša 5 litrov tekočega oziroma 50 gramov dehidriranega blata.
Iz uradno navedene količine 900 t v preteklem letu pridelanega blata na blejski čistilni napravi sledi, da je torej to količino blata pridelalo 9863 PE+PT, kar pri sedanji obtežbi 25.000 PE+PT ustreza okoli 40-odstotnemu deležu celotne blejske letne onesnažitve. Torej v kanalizacijskem omrežju izgine oziroma čistilne naprave ne »doseže« preostalih 60 odstotkov onesnaženja, kar znaša letno 27.625 m3 tekočega blata.
Zaradi geografskih, topografskih in hidravličnih okoliščin blejske kotline lahko torej to tekoče blato odteka in »izgine« zgolj v Blejsko jezero in povodje.
Franc Maleiner univ. dipl. inž. kom., Ljubljana
