Mednarodna skupina znanstvenikov je odkrila, da se je na prostranem območju ob vzhodni sibirski obali iz zmrznjenih usedlin hidratov v Arktičnem oceanu, imenovanih tudi speči velikani ogljikovega cikla, začel sproščati metan, razkriva Guardian. Prebujanje velikanov na tem območju pomeni potencialen tretji veliki vir emisij metana.
Visoke ravni toplogrednega plina, ki v dvajsetih letih razvije kar osemdesetkrat močnejši vpliv na segrevanje ozračja kot ogljikov dioksid, so zaznali približno tristo metrov globoko v morju Laptevov v bližini Rusije. Na enem mestu so našli kar štiristokrat višje koncentracije metana, kot bi pričakovali, če bi bila morje in ozračje v ravnovesju, z metanom napolnjene mehurčke pa so zaznali tudi na šestih nadzornih točkah na sto petdeset kilometrov dolgem in deset kilometrov širokem pobočju morja Laptevov. Ekipa šestdesetih znanstvenikov na krovu ruske raziskovalne ladje R/V Akademik Keldysh poroča, da se večina s plinom napolnjenih mehurčkov, ki se sproščajo iz zmrznjenih usedlin metana, trenutno raztaplja v morju, je pa raven nevarnega plina tudi na površini vsaj štiri- do osemkrat višja, kot bi pričakovali.
Izpusti bodo dolgotrajni
»V tem trenutku večjega vpliva na globalno segrevanje ozračja verjetno ne bo, bistveno pa je, da se je proces sprožil,« je v satelitskem klicu z ladje za Guardian povedal švedski znanstvenik z Univerze v Stockholmu Örjan Gustafsson. »Do zdaj mirujoč sistem hidratov se je 'vznemiril' in lahko pričakujemo, da bo proces dolgotrajen,« je navedel. Najverjetnejši vzrok za nestabilnost je vdor toplih morskih tokov Atlantskega oceana v vzhodni Arktični ocean. Fenomen, ki ga imenujejo atlantizacija, sprožajo podnebne motnje, ki jih povzroča človek.
Skupina znanstvenikov, ki sodelujejo v večletni mednarodni raziskovalni odpravi (The International Siberian Shelf Study), sicer poudarja, da so ugotovitve predhodne – obseg izpustov metana in posledično predvideni vpliv na hitrost globalnega segrevanja ozračja bosta potrjena, ko pridobljene podatke analizirajo doma in izsledke študije objavijo v znanstveni reviji. So pa raziskovalci zaskrbljeni, da se je sprožil nepovratni mehanizem, ki bo le še dodatno pospešil globalno segrevanje ozračja. »Odkritje aktivnega sproščanja hidratov na zemeljski površini je zelo pomembno in do zdaj neraziskano. To je novo poglavje, ki ima lahko resne posledice za podnebje, opraviti pa moramo še več študij, preden lahko ugotovitve v celoti potrdimo,« je navedel glavni znanstvenik na krovu Igor Semiletov, ki poudarja, da so izpusti hkrati bistveno večji, kot so domnevali.
Arktika sicer že leta velja za izhodiščno točko v razpravi o ranljivosti zmrznjenih nahajališč metana v oceanu. Vprašanje, kdaj se bo zmrznjeni metan začel sproščati v ozračje, je že leta vseprisotno, znanstveniki z omenjene odprave pa verjamejo, da so prvi, ki so z opazovanjem potrdili, da se metan iz zmrznjenih arhivov v ozračje že sprošča.
Če bi bila Arktika pacient…
Na Arktiki že stoletja nastaja plast hladne, razmeroma sveže vode, ki nastaja tik pod površjem s taljenjem ledu in ledenikov. Ta plast deluje kot izolator med morskim ledom in toplejšimi, gostejšimi in bolj slanimi atlantskimi tokovi v globini morja. Z naraščanjem temperatur se sistem razslojevanja podre, kar toplejšim morskim tokovom omogoča spreminjanje podnebja. »Če bi bila Arktika pacient, bi zdravnike vznemirjali njeni vitalni znaki. Ob vročini, astmi in onesnaženju sistema ima ocean v celoti še izredno slab imunski sistem,« so pred kratkim zapisali v Guardianu.
Temperature v Sibiriji so bile od januarja do junija letos za pet stopinj Celzija višje od povprečja. Kot ugotavljajo znanstveniki, je ta anomalija kar šeststokrat bolj verjetna zaradi povečanih emisij ogljikovega dioksida in metana, ki jih povzročajo ljudje. Lansko zimo se je led na morju stalil nenavadno zgodaj, letos pa sploh še ni začel nastajati, kar pomeni, da bo začelo zmrzovati kasneje kot kadar koli prej.
