Na ministrstvu za okolje in prostor so danes predstavili osnutek dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050, k pripravi katere smo se zavezali s podpisom pariškega sporazuma. Z zmanjševanjem izpustov toplogrednih plinov, povečanjem energetske učinkovitosti in povišanjem deleža energije iz obnovljivih virov naj bi do leta 2050 dosegli podnebno nevtralnost oziroma neto ničelne emisije. Osnutek krovnega državnega dokumenta, ki je v javni razpravi še do konca septembra, opredeljuje ukrepe po ključnih sektorjih, ki prispevajo največ emisij toplogrednih plinov, med njimi promet, energetika, industrija, stavbe in kmetijstvo. Skupen podnebni cilj, zastavljen s pariškim sporazumom, je omejitev segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo, ki bi preprečila nepovratne okoljske spremembe.
Prepočasno zmanjševanje emisij
Dolgoročna podnebna strategija se med drugim naslanja na februarja sprejeti Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ki je bil že v takratni javni razpravi deležen očitkov o nezadostni ambicioznosti. Do leta 2030 namreč predvideva do 36-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, medtem ko že pariški sporazum določa zmanjševanje emisij do 40 odstotkov. »V dolgoročni strategiji bi bilo treba postaviti na znanosti temelječ in s pariškim sporazumom usklajen cilj, na podlagi katerega bi revidirali trenutno nezadostne cilje v NEPN. To je še toliko pomembneje, saj ravno potekajo usklajevanja o zvišanju podnebnega cilja Evropske unije do leta 2030 na 55 odstotkov, evropski parlament predlaga celo zvišanje cilja na 60 odstotkov,« menijo v okoljski organizaciji Focus, kjer prilagajanje strategije nacionalnemu podnebnemu načrtu vidijo kot »zgrešeno«.
Opažajo tudi neskladja med ukrepi v posameznih sektorjih. Medtem ko je v prometu do leta 2050 predvideno zmanjšanje emisij za več kot 90 odstotkov, v kmetijstvu več kot 5 do 22-odstotno zmanjšanje emisij po strategiji ni mogoče. »Zakaj se enim sektorjem popušča, ni jasno. Znanost opozarja, da bo za dosego ciljev pariškega sporazuma treba radikalno zmanjšati emisije toplogrednih plinov v vseh sektorjih,« dodajajo.
Kot nepotrebno opisujejo tudi vlaganje v nove jedrske zmogljivosti. »Namesto jedrskega scenarija bi potrebovali scenarij 100-odstotnih obnovljivih virov, ki bi hkrati dal večji poudarek zmanjšanju rabe energije,« sporočajo. Strategija sicer predvideva, da bo delež energije iz obnovljivih virov do leta 2050 dosegel najmanj 60 odstotkov, od tega najmanj 65-odstotni delež v prometu, najmanj 50-odstotni delež pri ogrevanju in hlajenju ter najmanj 80-odstotni delež v bruto končni rabi električne energije.
Mit o zeleni rasti
Da je treba upoštevati vse deležnike in nenazadnje tudi slovensko gospodarstvo, je očitke o manku ambicioznosti komentiral minister za okolje in prostor Andrej Vizjak. »Potrebno je, da sprejmemo takšne zaveze, ki so potem tudi izvedljive,« je povedal. Ravno vztrajanje pri zeleni gospodarski rasti pa kot eno spornejših točk strategije prepoznavajo v gibanju Mladi za podnebno pravičnost. Člani gibanja so današnjo predstavitev osnutka prekinili in razobesili transparent s sporočilom »Strategija za podnebni zlom«.
»Znanstvene študije in praksa zadnjih desetletij dokazujejo, da se popolni razvez med rastjo BDP in nižanjem ogljičnega odtisa ne more zgoditi na takšni ravni, da bi v nizkoogljično družbo prišli dovolj hitro,« poudarja član gibanja Izidor Ostan Ožbolt. »Potrebna je odrast, ki pa ne pomeni osiromašenja ljudi, ampak razširjanje sektorjev, ki imajo majhen ogljični odtis, ter regulirano in postopno zapiranje panog z visokim ogljičnim odtisom,« dodaja.
Kot je opredeljeno v strategiji, bo za doseganje ciljev treba usmeriti med 66 in 72 milijard evrov investicij, ki bodo po Vizjakovih besedah kombinacija nacionalnih, evropskih sredstev, dolžniškega kapitala in sredstev gospodarskih družb. »Večina investicij pade na prometno infrastrukturo in infrastrukturo za distribucijo električne energije,« ob tem pojasnjuje Matjaž Česen z Instituta Jožef Stefan, ki je sodeloval pri pripravi strategije.
