Po včerajšnjem prostem dnevu in jutranji odlični novici, da nihče v mehurčku Dirke po Španiji ni okužen z novim koronavirusom, se je drugi teden tekmovanja lahko pričel. In začel se je tako, kot je potekalo večino prvega. S srednje dolgo etapo, ki je vsebovala tudi dva vzpona, kolesarje pa je na nekaterih delih, predvsem na začetku, zopet motil dež. Močno je tudi pihalo. A tudi tega so se verjetno sedaj vsi že navadili. Čeprav sta bila oba vzpona prve kategorije, do pravih bojev med najboljšimi ni prišlo. Karavana se je dvakrat v dnevu povzpela na Puerto de Orduno, a je bilo med obema vzpenjanjema več kot 50 kilometrov razmaka. Drugič so se povzpeli približno dvajset kilometrov do cilja, verjetno pa so imeli favoriti v glavi tudi že jutrišnji dan, ko se bodo najverjetneje zopet bolj odločno pomerili med seboj, saj se bo etapa končala z vožnjo navkreber. To pa ne pomeni, da je bilo danes kolesarjenje v glavnini povsem ležerno, saj so morali ves čas biti pozorni na ubežnike, med katerimi so bili tudi kolesarji, ki v skupnem seštevku niso daleč zadaj.
Ekipa Ineosa tam kjer smo je vajeni
Dan je v rdeči majici vodilnega v skupnem seštevku prvič na letošnji dirki začel Richard Carapaz (Ineos Granadier), ki je na nedeljski etapi prehitel do tedaj vodilnega Primoža Rogliča (Jumbo-Visma). Posledično je to pomenilo, da je ekipa Ineosa nekako zadolžena za narekovanje ritma v glavnini ter nadzorom morebitnih ubežnikov. Vsekakor položaj, ki ga je ekipa vajena, saj gre za najuspešnejšo ekipo zadnjih let, ki pa ji v letošnji sezoni ni šlo vse po načrtih. Potem ko so na Touru izgledali kot razbita vojska, sedaj znova kažejo svojo moč.
Tako kot na vsaki etapi do sedaj, se je tudi danes že na začetku izoblikoval beg. A tokrat je bil ta zelo močan in številčen. Po prvem vzpenjanju na Puerto de Orduno je imelo v begu najmanj enega kolesarja kar 18 različnih ekip, oziroma tam ni bilo predstavnika zgolj štirih ekip: Ineosa, Bahrai McClarna, Mitchelton Scotta in Israel Start-Up Nationa. Najbolj zveneče ime v ospredju je bil domači veteran Alejandro Valverde (Movistar), ki je pred začetkom etape zasedal deseto mesto v skupni razvrstitvi, za vodilnim pa je zaostajal natanko tri minute. V vodilni skupini sta bila tudi najbolj udarna Rogličeva pomočnika George Bennett in Sepp Kuss. Začetek etape, ki je vsekakor omogočal zanimiv razplet. Nizozemska ekipa je imela s tema kolesarjema v ospredju izjemno možnost za postavitev tako imenovanega mostu, če bi se Roglič odločil za napad na drugem vzponu. Močna imena v ospredju pa so tudi priganjala ekipo Ineosa, da v glavnini ni varčevala z močmi in je ves čas razdaljo držala pod mejo treh minut.
Brez spopadov v glavnini na vzponu
Drugo vzpenjanje na 900 metrov visok hrib dolgo nekaj manj kot 8 kilometrov je v vodstvu začel Dorian Godon (AG2R La Mondiale), ki se je odločil za samostojen napad. A tu je šlo bolj za trenutek slave kot napad na etapno zmago. Dvajset sekund za njim se je nahajala velika skupina ubežnikov, tudi glavnina z rdečo majico pa je močno zmanjšala zaostanek. Vzpon so začeli zgolj z minuto in 15 sekundami zaostanka.
Močan tempo po ravnini je močno razbil ekipo Ineosa, zato na vzponu niso več zmogli narekovati tako močnega ritma, kot ubežniki, ki so si želeli etapne zmage. Vzpon je prvi prevozil Michael Woods (EF Pro Cycling, ki se je za napad odločil tri kilometre pred vrhom. Takoj za njim so gorski vrh prečkali še štirje, med njimi je bil tudi zimzeleni Valverde. Peterica se je nato skupaj spustila, sledila pa jim je večja skupina zasledovalcev z zaostankom 20 sekund, ki se še ni povsem poslovila od upanj o dnevnem uspehu. Čeprav je bila ekipa Ineosa načeta, se v glavnini nihče ni odločil za test moči in so raje varčevali z močmi za prihodnje, še težje, etape. Glavnina je spust začela s skoraj dve minutama zaostanka, kar je bila voda na mlin 40-letnega Španca.
Zmaga za Woodsa, glavnina omilila zaostanek
Čeprav pet kolesarjev v ospredju na spustu ni bilo složnih, jim je uspelo zadržati prednost pred zasledovalci. Ob številnih napadih med seboj je ključni uspel Michaelu Woodsu kilometer pred koncem. Odlepil se je od preostalih štirih kolesarjev in že 50 metrov pred ciljno črto visoko dvignil roke v zrak. Z drugim mestom se je moral zadovoljiti Omar Fraile (Astana), tretji pa je bil domači matador Valverde. Izjemno hitro je s spustom opravila glavnina, ki je občutno zmanjšala zaostanek za zmagovalcem etape. V cilj so najboljši prišli z zaostankom 56 sekund.
Do bistvenih sprememb v skupnem seštevku tako ni prišlo, le Valverde se je povzpel za eno mesto in je sedaj deveti. V vodstvu ostaja Carapaz, Primož Roglič pa je še naprej četrti s pol minutnim zaostankom za Ekvadorcem.
