Morda je ravno to krivo za nekakšno zapostavljenost zelja na bolje obloženih mizah, čeprav marsikdo ve, da iz njega nastanejo tudi vrhunske specialitete, kar vedo po vsej srednji Evropi. Kapus, kot se glasi staro slovensko ime za zelje, so prvi pridelovali stari Grki in Rimljani, saj gre – morda presenetljivo – za sredozemsko rastlino. Dognanje, da je zelje mogoče jesti tudi v skisani obliki, je pred stoletji tako rekoč »v pantih zamajalo« svet, kot bi dejal Milan Dekleva. Pomorščaki, ki so odkrivali naš planet, so pred tem odkritjem na dolgih plovbah okrog sveta namreč bolehali in celo umirali zaradi pomanjkanja vitaminov, naposled pa so v podpalubje natovorili sode s kislim zeljem in tegob je bilo konec. Kdo ve kako dolgo bi trajalo, da bi Evropejci odkrili Ameriko, če ne bi bilo zelja. Zgodovina bi se gotovo pisala povsem drugače. Navsezadnje je kislo zelje ne le pri nas, ampak tudi pri Nemcih nepogrešljiva priloga k pečenici in druga svetovna vojna morda sploh ne bi izbruhnila, če … Pa pustimo to in se posvetimo zelju. Ena najbolj zanimivih srednjeevropskih jedi iz kislega zelja je slovaška kapustnica, krepka juha, ki jo pripravijo tako, da kislo zelje skuhajo skupaj z gobami, jabolki, suhimi češpljami ter pikantnimi klobasami. Še bolj zanimiva jed pa je nekakšna zeljna musaka iz transilvanskega mesta Cluj-Napoca, ki po vsem svetu slovi po dobrem vinu. Z njo lahko odlično obogatimo svoj nabor jedi za hladnejši del leta, saj je povsem po našem podalpskem okusu. Zanimiv drobec k spoznavanju Romunije, dežele, o kateri se sicer pogovarjamo predvsem o prenatovorjenih vozilih vprašljive tehnične brezhibnosti ali o grofu Drakuli. O transilvanski oziroma sedmograški kulinariki namreč ne vemo tako rekoč nič, čeprav ponuja izjemno jed, ki je bila priljubljena po vseh državah za železno zaveso. Tako zelo, da jo je celo prebila in se precej udomačila tudi na tej strani, zlasti v Nemčiji, kjer jo poznajo pod imenom Klausenburger Kraut ali siebenbürgisch sauerkrautauflauf. Če prevedemo: zelje po cluško ali sedmograški narastek iz kislega zelja. »Pozdravljeno mi bodi, moje ljubo kislo zelje, mile so tvoje vonjave!« je nekoč dejal Heinrich Heine, nemški sodobnik našega Prešerna, ko je pokusil to okusno zimsko specialiteto. Varză a la Cluj, kot se jed imenuje po romunsko, je bila namreč že leta 1695 pod imenom varză în mod clujean natančno opisana v cluški kuharici Cartea de bucate de la Cluj. Jed, ki jo je morda užival že sam grof Drakula oziroma Vlad Tepeš, si lahko po tokratnem receptu brez večjega truda pripravite doma.

TRANSILVANSKI ZELJNO-MESNI NARASTEK

SESTAVINE ZA 4 OSEBE

750 g kislega zelja,

150 g dolgozrnatega riža,

1 veliko čebulo,

500 g zmlete govedine,

1 ščep šetraja,

200 g kisle smetane,

1 jajce,

100 g naribanega sira,

1 žličko mlete paprike,

1 rdečo papriko feferone,

nekaj rezin pancete ali pršuta ali kranjsko klobaso,

oljčno olje ali maslo, morsko sol, sveže zmlet pisani poper.

Priprava

1. Pečico vključimo na 200 stopinj Celzija. Riž skuhamo na tri četrt, da je na ugriz še malce trd. Čebulo olupimo in na drobno sesekljamo ter jo v ponvi posteklenimo na izbrani maščobi. Meso v loncu ločeno močneje popražimo, da dobro porjavi. Primešamo mu čebulo, popramo in previdno solimo ter začinimo s šetrajem. Upoštevajmo, da je precej slano že zelje! Zelje odcedimo in na kratko podušimo, da se lepo zmehča.

2. Manjši globok pekač dobro namažemo in vanj enakomerno razporedimo polovico dušenega zelja. Po zelju enakomerno razporedimo praženo meso in ga prekrijemo z rižem. Vse skupaj prekrijemo z drugo polovico zelja in enakomerno posujemo z mleto papriko. Jajce in kislo smetano razžvrkljamo in primešamo naribani sir. Z mešanico enakomerno prelijemo oziroma premažemo vrhnji sloj zelja. Na vrh po želji razporedimo rezine izbrane mesnine in narezano papriko oziroma feferone.

3. Za pol ure porinemo v pečico. Pečen narastek razrežemo in razdelimo na krožnike, po želji na vsak kos damo še žlico kisle smetane in postrežemo s kuhanim krompirjem v oblicah. Priljubljena je tudi različica s polento, ki jo pripravimo tako, da namesto vrhnjega sloja zelja meso prekrijemo s kuhano polento in vse skupaj zapečemo.

Čas priprave in kuhanja: 65 minut

LEČNA JUHA S KORENČKOM IN KROMPIRJEM

Potrebujemo

200 g zelene leče,

1 čebulo,

2 korenčka,

1 koren peteršilja,

3 stroke česna,

2 krompirja,

1 žlico paradižnikove mezge,

1 šopek peteršilja,

morsko sol, sveže zmlet poper,

oljčno olje.

Priprava

Čebulo in česen olupimo in ločeno drobno nasekljamo. Korenček in peteršilj ostrgamo in oboje narežemo na tenke kolobarje. Krompir olupimo in narežemo na koščke. V večjem loncu na malo olja popražimo čebulo skupaj s korenčkom in peteršiljem. Ko čebula postekleni, dodamo česen, premešamo in še malo pražimo, da zadiši. Lečo v cedilu speremo in vsujemo v lonec. Prilijemo 2 litra vode in premešamo. Ko zavre, dodamo krompir, solimo in popramo ter dodamo polovico sesekljanega peteršilja. Kuhamo pol ure. Ko se leča zmehča, dodamo preostali peteršilj in postrežemo.

KLASIČNI JABOLČNI KOMPOT

Potrebujemo

6 velikih jabolk,

1/2 limone,

100 g sladkorja,

1 skorjo cimeta,

4 klinčke,

0,3 dl domačega ruma,

1 l vode.

Priprava

Jabolka operemo, olupimo, narežemo na krhlje in jim odstranimo peške. Očiščene krhlje še narežemo, stresemo v lonec in prelijemo z limonovim sokom. Dodamo sladkor, cimet, klinčke in naribano limonovo lupinico, zalijemo z vodo in pristavimo. Ko zavre, temperaturo znižamo in pustimo, da se kompot na majhnem ognju počasi kuha še 10 minut. Vmes ga nekajkrat nežno premešamo. Ko je kuhan, počakamo, da se malo ohladi, potem pa ga nadevamo v skodelice in postrežemo. Zraven se prileže kakšno pecivo, dobro se bodo odrezali tudi piškoti.

nedeljsko kosilo kosilo zelje cluško zelje recept