Ime čajota, ki smo ga prevzeli prek španščine, izvira iz azteškega imena čajotli, v ZDA ji pravijo tudi mirliton. Čajota je plezalka, ki lahko ob primerni opori v višino požene tudi do 12 metrov in vso jesen (pri nas ob morju tudi že prej) rodi številne bodičaste plodove, na eni rastlini jih je lahko tudi 250. V Kostariki in Mehiki jih pridelajo toliko, da jih izvažajo po vsem svetu, tu in tam jih v obliki brez bodic najdemo tudi v kakšni trgovini, marsikdo pa ima tudi pri nas posajene na vrtu. Rastlina je namreč sila nezahtevna – v Mehiki denimo raste kot plevel, ne potrebuje gnojenja in nima naravnih sovražnikov, zato je ni treba škropiti. V kuhinji lahko uporabimo vse dele rastline – odebeljene dele korenin, liste, mlade poganjke in plodove; v naših krajih uporabljamo predvsem slednje, v Aziji pa so specialiteta ocvrti mladi poganjki. V nasprotju z drugimi bučami ima čajota le eno koščico, ki pa je majhna in mehka ter ima pečena okus po kostanju, zato je ni treba odstranjevati. Okus ploda je nežen kot pri poletnih bučkah, a je meso veliko bolj čvrsto, še trše kot pri krompirju. Ker je sadež bodičast (poznamo tudi gole sorte), ga najlaže olupimo oziroma le odstranimo bodice tako, da ga držimo nabodenega na vilice, sicer bomo potrebovali rokavice, pomagamo si lahko tudi s kuhinjskimi papirnatimi brisačami. Čajote, ki jih sicer ni treba lupiti (bodice moramo odstraniti v vsakem primeru), lahko narezane pečemo na žaru, nadevane v pečici, kuhamo jih namesto krompirja ali v kombinaciji z njim, cvremo, paniramo ali pripravimo celo na sladke načine – v zavitkih in pitah lahko z njimi nadomestimo jabolka. Lahko jih tudi naribamo v zelenjavno juho, iz naribanih pripravimo polpete, okusne pa so tudi surove, ki jih lahko, narezane povsem na tenko, spremenimo v okusen karpačo, le marinirane z limonovim sokom ali pa denimo skupaj z rezinami črne redkve, oljčnim oljem, česnom, soljo in poprom. Nekateri čajote tudi vlagajo. V vsakem primeru so dober vir aminokislin in vitamina C. V skoraj vseh receptih jih lahko uporabimo namesto bučk, krompirja, buč in podobnih sadežev, upoštevati je treba le, da zaradi čvrstejšega mesa zahtevajo nekoliko daljši čas priprave in zato morda niso primerne za jedi na hitro, kakršne si lahko privoščimo denimo s poletnimi bučkami. Najbrž vam bodo teknile tudi po tokratnem receptu.

NADEVANE ČAJOTE PO LOUISIANSKO

SESTAVINE ZA 6 OSEB

6

velikih čajot

60 g

masla

1

veliko čebulo

2

papriki

1

šopek peteršilja

350 g

pancete

1200 g

repkov škampov

4 stroki

česna

1

bučka

3 žlice

oljčnega olja

morska sol, sveže zmlet poper

80 g

krušnih drobtin

PRIPRAVA

1 Čajotam odstranimo bodice in jih od 30 do 45 minut (v ekonomloncu gre veliko hitreje) kuhamo v velikem loncu vode, da se nekoliko zmehčajo. Nekateri bodice raje odstranjujejo kuhanim čajotam. Ko se nekoliko ohladijo, jih prerežemo na pol in odstranimo semena. Sredico nežno izdolbemo tako, da pustimo dober centimeter lupine. Izdolbeno prihranimo, lupine pa obrnemo in postavimo na rešetko, da se odcedijo.

2Pečico segrejemo na 150 stopinj. V velikem loncu z debelim dnom počasi stalimo maslo, dodamo nasekljano čebulo in na drobne koščke narezano papriko. Vse skupaj popražimo in ko čebula postekleni, dodamo na drobne kocke narezano panceto, odcejene repke škampov, sol, poper in nasekljan česen. Premešamo in pražimo, da repki postanejo rožnati in čvrsti. Dodamo izdolbeno sredico čajot, premešamo in kuhamo še 5 minut. Nežno vmešamo vsaj polovico drobtin, po potrebi dodatno začinimo in kuhamo še 5 minut, da se vsa tekočina vpije.

3Lupine čajot razpostavimo v globok pekač in jih nežno nadevamo s pripravljeno mešanico. Posujemo s preostalimi drobtinami, pokrijemo in pečemo slabe pol ure. Postrežemo še vroče.

Čas priprave in kuhanja: 110 minut

ČAJOTNA JUHA

Potrebujemo

1 veliko čajoto,

1 čebulo,

1 korenček,

1 koren peteršilja,

2 stroka česna,

1 vejico luštreka ali zelene,

1 zrel paradižnik,

morsko sol, sveže zmlet poper,

oljčno olje.

Priprava

Čajoto očistimo in ji odstranimo bodice. Po želji jo olupimo, ni pa nujno. Čebulo in česen olupimo, korenček in peteršilj ostrgamo. V večjem loncu na malo olja popražimo nasekljano čebulo skupaj z na kolobarje narezanim korenčkom in peteršiljem. Ko čebula postekleni, dodamo na koščke narezan česen in še malo popražimo. Ko zadiši, dodamo na koščke narezan paradižnik in narezano vejico luštreka. Solimo in popramo ter zalijemo z litrom vode. Ko zavre, kuhamo, da se vsa zelenjava zmehča, nato pa zmeljemo s paličnim mešalnikom in postrežemo.

SLADKI ČAJOTNI ZAVITEK S SKUTO

Potrebujemo

500 g vlečenega testa (6 listov),

400 g čajot,

750 g skute,

6 žlic sladkorja,

1 strok vanilje,

2 dl sladke smetane,

1 ščep cimeta,

2 žlici limonovega soka,

1 dl gazirane mineralne vode,

sladkor v prahu.

Priprava

Strok vanilje vzdolžno razpolovimo, iz njega postrgamo sredico in jo dobro zmešamo s sladkorjem. Čajotam odstranimo bodice in jih po želji olupimo, nato pa naribamo in zmešamo z limonovim sokom. Liste testa položimo na pult, nato pa vsakega namažemo najprej z malo smetane, nato pa do polovice še s skuto. Na skuto razporedimo naribano čajoto ter posujemo s sladkorjem in cimetom. Testo na krajših stranskih robovih za kak centimeter zavihamo navznoter in zvijemo v zavitek. Položimo ga na pekač, obložen s papirjem za peko. Ko so na pekaču vsi zavitki, jih namočimo z mineralno vodo in 190 stopinjah pečemo približno pol ure, da po vrhu lepo porjavijo. Posujemo s sladkorjem v prahu in postrežemo.