Evropska verodostojnost je včeraj visela na nitki. Na prvem vrhu po maratonskem julijskem zasedanju, na katerem so se dogovorili o svežnju za okrevanje evropskega gospodarstva, je voditelje držav članic čakal pester dnevni red zunanjepolitičnih tem, ki so zahtevale enotno stališče. Na vrhu seznama so bile sankcije proti beloruskemu režimu Aleksandra Lukašenka, ki ga Unija ne priznava kot legitimnega predsednika. Čeprav je že zaprisegel, se sedemindvajseterica še naprej sooča z vprašanjem, ali jim bo Ciper uspelo prepričati, naj umakne svojo blokado uvedbe sankcij proti Minsku.
Razdeljeni glede sankcij proti Turčiji
Ciprski predsednik Nikos Anastasiades se je včeraj predvsem zavzemal za odločno stališče evropskega sveta proti Turčiji. To je nakazovalo, da ne bo popuščal pri svojem pogojevanju umika veta na uvedbo sankcij za Belorusijo, če se Unija ne bo dogovorila o sankcijah proti Turčiji zaradi njenega raziskovanja morskega dna v izključnih ekonomskih conah Grčije in Cipra. Tudi grški premier Kiriakos Micotakis je dal jasno vedeti, da mora Unija v razpravi o Turčiji jasno odgovoriti na vprašanje, kakšen odnos si v prihodnosti sploh želi s to državo, ki krši suverenost dveh članic in škoduje evropskim geopolitičnim interesom v Sredozemlju.
Toda medtem ko so članice relativno enotne, da je treba uvesti sankcije proti Belorusiji, a tega ne morejo storiti zaradi ciprskega veta, enotnosti glede sankcij proti Turčiji ni. Francija bi rada trši evropski pristop, posluh zanj je našla pri Avstriji. Nemška kanclerka Angela Merkel pa ni sodila med zagovornice sankcij proti najdaljši kandidatki za polnopravno članstvo v Uniji. Berlin je hotel raje dati poudarek potrebi po dialogu, tudi zato, ker je partner Ankare pri upravljanju migracij. Slovenski premier Janez Janša je ob prihodu na vrh izrazil pričakovanje, da bodo voditelji dosegli enotno solidarnost do Grčije, Cipra in enotnost tudi glede Belorusije.
Zaradi vseh različnih stališč glede dveh kriznih žarišč je bilo včeraj jasno, da EU ne bo mogla najti svoje verodostojnosti do Belorusije, če pred tem ne bo razjasnila, kaj storiti s Turčijo. Predsednik evropskega sveta Charles Michel je bil zato primoran na hitro spremeniti dnevni red zasedanja. Namesto razpravi o Belorusiji so se najprej posvetili dogajanju v vzhodnem Sredozemlju. Toda porajal se je dvom, ali se bo voditeljem uspelo dogovoriti o sankcijah proti Turčiji, ki je v zadnjem tednu sicer začela dvostranske pogovore z Grčijo.
Želja po zmanjšanju napetosti
Ukrepov proti Ankari si ni želel niti Michel. Krmar vrha EU je želel oblikovati prostor za konstruktivni dialog s Turčijo, s pomočjo katerega naj bi dosegli stabilnost v regiji ter zavezo Ankare, da bo spoštovala suverenost vseh članic EU. Prav včeraj so Atene in Ankara dosegli še en pomemben korak k umiritvi razmer v Sredozemlju. Kot je sporočil generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, sta se državi dogovorili o vzpostavitvi vroče telefonske linije med prestolnicama, da bi se tako izognili incidentom in nesrečam v morskem in zračnem prostoru vzhodnega Sredozemlja.
Manjšanje napetosti se je v večernih urah nakazovalo tudi na vrhu Unije. Voditelji so začeli razpravljati o ideji, da bi Turčiji v zameno za konstruktivni dialog glede vzhodnega Sredozemlja ponudili nadgradnjo carinske unije in nadaljnje poglobljeno sodelovanje pri migracijskih vprašanjih. Vendar je v zraku še vedno visela tudi možnost sankcij.
Izredni vrh voditeljev članic EU se bo končal danes.
