Koronakriza je na kratki rok povzročila zmanjšanje ponudbe zaradi zapiranja delovnih mest in hkrati zmanjšanje povpraševanja, ker ljudje niso mogli trošiti svojih dohodkov. To je povzročilo izpad dohodkov podjetij in plač zaposlenih. Večina vlad v Evropi se je odločila, da bo iz javnih sredstev financirala ohranjanje delovnih mest in ne bo izplačevala nadomestil za brezposelnost. Pri podjetjih je bilo najbolj nujno, da se jim (začasno) oprostijo davčne in socialne obveznosti, kar je omogočalo ohranjanje dotedanjih delovnih mest. Koncept je predvidel, da se na začetku jamči potrebna likvidnost z začasnim odlogom davčnih in socialnih dajatev ter jamstvi za dodatne premostitvene kredite. Pogoji za pridobitev pomoči niso bili zahtevni, ker je bila hitrost odobrene pomoči bolj pomembna kot pa podrobno predpisovanje kontrolnih mehanizmov. Oceniti je bilo treba, ali so poleg začetnih ukrepov potrebni tudi ukrepi za ohranjanje solventnosti podjetij z delnimi odpisi dajatev in dodatnimi dokapitalizacijami iz javnih sredstev ter udeležbo pri bodočih dobičkih dokapitaliziranih podjetij.
Takšno sosledje korakov naj bi pomenilo čim manjše poslabšanje premoženjske bilance države, v katero sodi poleg ožje države tudi pokojninska blagajna, ki v primeru...
Bančne in poštne poslovalnice kljub zaprtju večine dejavnosti v državi ostajajo odprte. Glede na zaostreno epidemiološko situacijo pa svoje stranke,...
