Predlog novele, ki v DZ čaka na tretjo obravnavo, bi se moral po pozivu sveta Zpiza vrniti na vsebino, kot je bila potrjena na odboru DZ za delo. Tako bi določala le skrajšanje prehodnega obdobja za izenačitev odmernega odstotka za moške z odmernim odstotkom za ženske s šestih na štiri leta in zvišala najnižje invalidske pokojnine na najmanj 41 odstotkov najnižje pokojninske osnove. Sklepe je svet poslal vladi, DZ ministrstvu za delo, finančnemu ministrstvu in vsem poslanskim skupinam.
»Rušenje temeljnih načel pokojninskega sistema«
Po sprejetem dopolnilu Levice v drugi obravnavi v DZ bi se najnižje pokojnine zvišale z 246 evrov na 442 evrov, kolikor znašajo kratkoročni minimalni življenjski stroški. Zagotovljena pokojnina za 40 let delovne dobe pa bi se s 581 evrov zvišala na raven minimalnih življenjskih stroškov, ki je 613 evrov.
Generalni direktor zavoda Marijan Papež je na seji ocenil, da gre pri tem predlogu za »grob poseg v temeljna načela pokojninskega in invalidskega zavarovanja«. Višina pokojnine po njegovih besedah temelji na vplačanih prispevkih in dolžini obdobja, v katerem so bili ti plačevani. Dopolnilo Levice pa bi pomenilo, da je vseeno, ali je oseba delala 15 ali 30 let, kolikor mora za 442 evrov zdaj delati moški, medtem ko mora ženska delati 27,5 leta. Finančni učinki dopolnila bi sicer znašali 69 milijonov evrov, je pojasnil Papež.
Z njim se je strinjala predstavnica vlade v svetu Katja Rihar Bajuk, ki je opozorila na neupravičeno mešanje pokojninskega in socialnega sistema. Glede na to, da pokojninski sistem temelji na medgeneracijski pogodbi, bi bilo treba upokojitvene pogoje v primeru rešitev iz dopolnila precej zaostriti, je posvarila. »Sporočilo Levice je, da se ne splača delati in plačevati prispevkov,« pa je poudaril predstavnik delodajalcev v svetu Igor Antauer in ocenil, da dopolnilo predstavlja »poskus demontiranja sistema«.
»Rušenju temeljnih načel pokojninskega sistema« je nasprotoval tudi Zdenko Lorber iz vrst sindikatov. Po njegovih besedah se je sicer mogoče pogovarjati o rešitvah, ki jih je predlagala Levica, a ne na področju pokojninskega sistema. Za spoštovanje pokojninskega sistema se je zavzela tudi predstavnica upokojencev Frančiška Ćetković, ob tem pa dodala, da ne bi smeli zanemariti vprašanja upokojencev z nizkimi pokojninami. Če bi bilo v socialni politiki vse dobro urejeno, takega dopolnila k predlogu novele po njenem prepričanju ne bi bilo.
Proti predlogu Levice so glasovali tudi v DeSUS
Državni zbor je v začetku marca v drugi obravnavi novele pokojninskega zakona s 44 glasovi za in 43 glasovi proti potrdil predlog Levice, po katerem bo vsak upokojenec, ki je kakor koli zaslužil pokojnino, upravičen vsaj do prejemka v višini kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov, ki trenutno znašajo 442 evrov. Vsak upokojenec, ki ima 40 let pokojninske dobe brez dokupa, pa naj bi bil po novem upravičen vsaj do pokojnine v višini 613 evrov, kolikor znašajo minimalni življenjski stroški.
Proti predlogu Levice so glasovali v koalicijskih strankah SDS, NSi in SMC. Glas proti sta oddala tudi poslanca DeSUS Branko Simonovič in Robert Polnar, medtem ko se je vodja poslanske skupine Franc Jurša glasovanja vzdržal. V poslanski skupini DeSUS so za Dnevnik opozorili, da lahko s takšnim poseganjem v višino pokojnine povzročimo krivico tistim, ki so v pokojninsko blagajno vplačevali več oziroma dlje. Po njihovi oceni predlog zmanjšuje stabilnost pokojninske blagajne in vzbuja vprašanje o smiselnosti aktivnega polnega vplačevanja v pokojninsko blagajno.
Izenačitev odmernega odstotka s 1. januarjem 2023
V drugi obravnavi novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju so poslanci potrdili tudi predlog SAB, po katerem se bo prehodno obdobje za izenačitev odmernega odstotka za moške z odmernim odstotkom za ženske skrajšalo. Po pokojninski noveli, ki je začela veljati v začetku lanskega leta, bi se lestvica odmernih odstotkov za izračun pokojninske osnove za moške izenačila z odmerno lestvico za ženske postopno do 1. januarja 2025. Po novem pa se bo prehodno obdobje končalo že dve leti prej, kar med drugim pomeni, da bo 1. januarja 2023 tudi odmerni odstotek za moške s 40 leti pokojninske dobe znašal 63,5 odstotka.
Po koalicijskem dopolnilu se zvišujejo tudi najnižje invalidske pokojnine, in sicer na 41 odstotkov najnižje pokojninske osnove. V primerjavi z lanskim letom bodo znašale približno 383 evrov, kar je okoli 50 evrov več kot doslej. Dvig ne bo veljal samo za letošnje leto, ampak tudi za naprej, veljal pa bo tako za obstoječe invalidske upokojence kot tudi tiste, ki se bodo invalidsko upokojili v prihodnje.
Levica predlagala tudi zvišanje prispevne stopnje
Levica je prejšnji teden v DZ vložila novelo zakona o prispevkih za socialno varnost, s katero predlagajo postopni dvig prispevne stopnje delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje s sedanjih 8,85 odstotka na 12,05 odstotka do leta 2025. Prispevna stopnja delodajalcev bi se od naslednjega leta naprej vsako leto zvišala za 0,8 odstotne točke.
V Levici so opozorili, da kar 90.000 upokojencev živi pod pragom tveganja revščine, takšno stanje pa da je posledica drastičnega znižanja prispevkov delodajalcev za pokojnine leta 1996, zaradi katerega je pokojninska blagajna v 20 letih izgubila kar 19 milijard evrov. Z dvigom prispevnih stopenj bi pokojninski blagajni po oceni Levice leta 2022 zagotovili dodatnih 141 milijonov evrov, leta 2025 pa 564 milijonov evrov.
Glavnina teh sredstev bi bila namenjena zagotavljanju dolgoročne vzdržnosti pokojninske blagajne in razbremenitvi državnega proračuna. Del sredstev, po izračunih Levice 64 milijonov evrov na letni ravni, pa bi namenili za uresničitev njihovega že pred dnevi vloženega predloga o dvigu zagotovljene pokojnine za polno delovno dobo na raven minimalnih življenjskih stroškov v višini 613,14 evra in zvišanje najnižjih pokojnin na raven kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov v višini 441,67 evra.
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so predlog Levice ocenili za »neresno provokacijo«, ki bi ob zvišanju minimalne plače pomenila še dodaten visok dvig stroškov dela. K dvigu prispevne stopnje delodajalcev so se sicer v koalicijskem sporazumu v vladi Marjana Šarca zavezale vse takratne koalicijske stranke - LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS.
