Med njimi vsekakor kaže izpostaviti podjetje KLS Ljubno, zlato gazelo, ki se ponaša z dodano vrednostjo, ki je dvakratnik želene v Sloveniji. Kot je v pogovoru izpostavil njegov direktor Bogomir Strašek, ki je tudi predsednik sveta Gazela, je KLS zelo dinamično in razvojno naravnano podjetje, ki si prizadeva za nenehni napredek. »Smo v obdobju, ko se srečujemo z dvema velikima izzivoma. Prvi je, kaj se v svetu dogaja zaradi padca prodaje avtomobilov zaradi koronakrize, na drugi strani pa so strukturne spremembe v avtomobilski industriji, zaradi katerih je treba gledati v prihodnost. Zato še bolj povečujemo konkurenčnost našega podjetja v globalnem smislu, kar nam dobro uspeva.«
Obstanejo tisti, ki so boljši od konkurence
Po drugi strani jih v podjetju skrbi, kaj bo, ko ne bo več avtomobilskih motorjev z notranjim izgorevanjem, zato veliko sredstev vlagajo v nove tehnologije in procese, da se bodo na trgu pozicionirali z novimi izdelki za motorje električnih vozil. Kot je napovedal Strašek, bodo do leta 2025 več kot polovico prodaje iztržili z izdelki za električna vozila, pri čemer želijo ohraniti najmanj sedanji položaj na trgu. »Zavedamo se, da to ni mogoče brez nenehne rasti, saj delamo na področju zelo razvite industrije. Podjetij, kot je naše, je veliko, konkurenca nas sili v nenehen razvoj, imeti moramo moderno opremo in procese. Zato na prvo mesto postavljamo produktivnost, ki jo je treba nenehno povečevati, s tem pa tudi obseg poslovanja.« Prvi mož KLS je še dodal, da v sedanjih razmerah obstanejo samo tisti, ki so bistveno boljši od konkurence in ki se pri kupcih izkažejo kot zaupanja vreden in zanesljiv partner.
»Letos se nam je odprlo veliko novih priložnosti na vseh področjih, tako da je izziv, kako vse obdelati,« je noro ozračje v podjetju Kronoterm, ki je bilo pod nekdanjim imenom Termo-tehnika dvakrat imenovano za regijsko gazelo in si prislužilo tudi bronasto priznanje, označil direktor Bogdan Kronovšek. »Okolje je lani in letos naklonjeno naložbam v smislu okolju prijaznega in varčnega ogrevanja in hlajenja ter prenovi zastarelih ogrevalnih sistemov. Poleg tega smo veliko let vlagali ogromno denarja in časa v razvoj novih izdelkov in rešitev, rezultati pa so se že začeli kazati.« Podjetje, ki je za svoje inovativne izdelke dobilo kar nekaj nagrad in priznanj v Sloveniji in Evropi, se od produktov usmerja h kupcem prilagojenim rešitvam. Te je razširilo na daljinsko ogrevanje ter industrijske in turistične objekte, tehnologija toplotnih črpalk pa jim daje zelo veliko priložnosti v različnih segmentih, tako da se, pravi Kronovšek, ukvarjajo s sladkimi problemi.
Prisluhniti trgu in potrebam kupcev
Direktor zlate gazele Dewesoft Andrej Orožen je povedal, da je podjetje doseglo rekordno prvo polletje in pričakuje še malenkostno rast, ozračje v njem pa je predvsem razvojno naravnano. »Na vseh svetovnih trgih uspevamo s prodajo, rasti moramo, da naredimo dodatne instrumente. Naredili smo velik preskok v kakovosti in možnosti zajema podatkov, serijo izdelkov širimo še na področje regulacije in krmiljenja, tako da računamo, da bomo v nekaj letih naredili velik korak naprej.« Orožen je izpostavil tudi zgledno sodelovanje z Evropsko vesoljsko agencijo in napovedal, da bo podjetje do leta 2025 pomemben igralec v razvoju tehnologij za električne avtomobile in avtonomno vožnjo vozil. Dewesoft bo po njegovem med vodilnimi podjetji, ki kreirajo merilno tehniko v svetu. Dodal je, da si konkurenti, ki obiščejo podjetje, želijo, »da bi bili čez osem let tu, kjer smo zdaj mi«, saj so v razvoju poslušali trg in se prilagodili potrebam kupcev.
V velenjski večkratni regijski in zlati gazeli Plastika Skaza, ki je iz čisto proizvodnega zraslo v novodobno razvojno podjetje na področju krožnega gospodarstva, prisegajo na sodelovanje tako z zaposlenimi znotraj podjetja kot na zunaj s fakultetami, lokalnim okoljem in širše, je na okrogli mizi poudarila vodja raziskav in inovacij dr. Branka Viltužnik. »Imamo dobro zastavljeno strategijo do leta 2025, vendar podjetje ne sme samo slepo slediti ciljem, pomembna je tudi fleksibilnost.« Plastika Skaza zadnji dve leti veliko dela za povečanje dodane vrednosti, pri čemer poudarjajo, da si ne prizadevajo samo za številke, ampak predvsem za ljudi, ki imajo možnost prispevati svoje ideje za hitrejši razvoj in prodajo, kar podpirata tudi lastnika, ki sta vodenje podjetje prepustila dvema direktorjema, a sta še vedno vpeta v njegovo delovanje.
Z roko v roki z zagonskimi podjetji
Sodelovanje je ključna beseda tudi za SAŠA inkubator, ki povezuje industrijske korporacije s startupi, čemur je namenjen prihajajoči dogodek Future 4.0. Verjamejo, tako direktorica Karla Sitar, da jim lahko s svojimi rešitvami pomagajo pri hitrejšem inoviranju, velja pa tudi nasprotno, da so korporacije tiste, ki zagonskim podjetjem odpirajo vrata v svet. »Pred petimi leti smo si za cilj zastavili postati najboljši inkubator v Sloveniji, kar nam je tudi uspelo, zdaj pa želimo postati prvi inkubator, ki je specializiran samo za industrijske startupe, ker tu vidimo odlično povezavo z regijskim gospodarstvom,« je navedla Sitarjeva in dodala, da so v petih letih podprli 61 mladih podjetij, ki so ustvarila 99 novih delovnih mest. »Veter v jadra nam daje iskreno sodelovanje z regijsko gospodarsko in obrtno zbornico, večjimi gospodarskimi subjekti, šolskim centrom in lokalno skupnostjo, da lahko speljemo večje projekte, prav tako sodelovanje z odličnimi startupi, kot je Evegreen, ki smo jim sopotnik, jim svetujemo in odpiramo vrata in na katere smo zelo ponosni.«
V stresnem obdobju zadnjega leta smo ugotovili, da je okolje pozitivno in zelo razvojno naravnano ter da ima močno podjetniško voljo in energijo, je v razpravi poudaril Peter Dermol, podžupan mestne občine Velenje v funkciji župana. »V Velenju in regiji SAŠA imamo veliko priložnosti, ki jih moramo znati izkoristiti, energijo, ki jo čutim tako od podjetnikov kot od SAŠA inkubatorja, pa bomo potrebovali tudi v prihodnjih letih.« Kot je še dejal, občina posluša podjetnike, tako da bo v prihodnjih dveh, treh mesecih zaživel koncept sistemske rešitve za pomoč podjetjem, ki ustvarjajo prihodke, niso pa tako močna, da bi se lotila investicij. Razpravo je zaokrožil na dogodek povabljeni gost Boštjan Gorjup, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije in direktor podjetja BSH Hišni aparati, ki je dejal, da bo Slovenija s ščepcem več poguma, spoštovanja in samozavesti postala Slovenija 5.0. Dvig produktivnosti in gospodarski cilj 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, kar pa še vedno ni dovolj, bo po njegovem do leta 2025 zahteval tudi odločitev, da se podjetja poslovijo od nekaterih nedonosnih produktov ali poslov, ki jih vlečejo navzdol. A če hočemo biti kot športniki zmagovalci, moramo meriti na to, je pribil.
