Če bi morali med številki 1 in 3 vstaviti manjkajočo, da bi tvorili logično zaporedje, bi bila to seveda 2. Če manjkajočo črko med F in H, bi bila to G. Pri kombinacijah A3 in A5 je vmes A4. In tako naprej. Med CX-3 in CX-5 je zatorej… Kakopak CX-4. A ne tudi, ko s temi oznakami Mazda označuje svoje športne terence. V tem primeru je med majhnim CX-3 in velikim CX-5 srednje velik CX-30. Nenavadno? Zagotovo. A pri tem japonskem proizvajalcu so se za to potezo odločili zato, ker avtomobil z oznako CX-4 že proizvajajo, pa čeprav zgolj in izključno za kitajski trg. Tam je CX-4 naprodaj od leta 2016, in ker pri Mazdi niso želeli imeti naprodaj dveh različnih avtomobilov z istim imenom, četudi na dveh različnih koncih sveta, so v Evropi med CX-3 in CX-5 torej uvrstili SUV z imenom CX-30.
Ta je na ceste zapeljal lani, tri leta pozneje od CX-4, dimenzijsko pa se s 4,39 metra dolžinske mere uvršča med CX-3 (4,27 metra) in CX-5 (4,55). Kompaktni SUV torej, tiste sorte, med katerimi vlada na evropskih cestah neizprosna konkurenca, pri kateri še najmanj šteje, kako je avtomobilu ime. Mazda je pač vselej spadala med znamke, ki niso imele ravno inovativnih, izstopajočih imen, ki bi šla hitro v ušesa. Je pa zato, predvsem v zadnjem času, na ceste spravila celo serijo avtomobilov, ki so izstopajoči po nečem drugem, precej pomembnejšem – atraktivni, dinamični obliki in odličnih voznih lastnostih. In temu se ni izneveril niti CX-30.
Oblikovno ta, tako kot večina mazd, izstopa predvsem po prednjem delu z veliko masko in ozkimi, zašiljenimi lučmi, s katerimi deluje agresivno, futuristično. Ko se usedemo za volan, pa hitro dobimo takšno željo, da bi ga vozili, kot to zmore pričarati le redko kateri avtomobil. Vse skupaj je sicer težko opisati z besedami, verjetno k temu največ pripomore položaj za volanom, najbolje od vsega pa je, da so tudi občutki med vožnjo že po nekaj metrih, po nekaj ovinkih točno taki, kot »morajo biti«, brez najmanjše pripombe, predvsem z izjemno lego na cesti. Še sploh, če upoštevamo, da gre za SUV z 18-centimetrsko oddaljenostjo od tal.
Ko smo se s testnim CX-30 spoznavali dlje časa, nas je ob tem presenetilo, kako povsem dovolj zmogljiv je motor, ki smo ga ob pogledu na papir že vnaprej prekrižali. Moč 90 kilovatov oziroma 122 konjev v atmosferskem dvolitrskem bencinskem motorju (asistira mu 6-stopenjski ročni menjalnik) se nam je zdela pač za tovrstni avtomobil prenizka, a se je izkazalo, da v veliki večini primerov povsem zadostuje. Še več, tudi s polnim prtljažnikom, ki s 430 litri sicer ni kakšen presežek, in štirimi potniki, ki imajo tudi zadaj dovolj prostora, ni pa ga ravno v izobilju, je bila več kot 500 kilometrov dolga vožnja v enem kosu ves čas izjemno udobna. Če že, se je poznalo, da mu moči zmanjka pri kakšnem prehitevanju ali pa ko se cesta vzpenja, sicer pa se nikakor nismo mogli pritoževati. Ko je bil avto prazen, je bil pri nižjih hitrostih tudi še kar poskočen (do stotice pospeši v 10,6 sekunde), predvsem pa je v vsakem primeru navdušila poraba, ki se je ustavila pri 6,5 litra bencina na 100 kilometrov vožnje.
Kot smo pri Mazdi vajeni, ob tem nismo imeli pripomb k urejenosti in kakovosti voznikovega delovnega okolja, pohvale vredno je tudi ločeno upravljanje klimatske naprave in vztrajanje pri upravljanju nastavitev in infozabavnega sistema s pomočjo vrtljivega gumba. Pa tudi cena 24.290 evrov je za cel komplet povsem sprejemljiva, četudi je res, da stopnja opreme plus pušča prostor še za kakšen doplačljiv dodatek.
