Črna gora se je znašla na pragu nečesa, česar od razpada Jugoslavije še ni izkusila – zamenjave oblasti. Ves ta čas ji je vladala naslednica komunistov, Demokratična stranka socialistov (DPS), ki je na nedeljskih parlamentarnih volitvah sicer zmagala, a s premalo glasovi, da bi lahko sestavila vladno večino. Stranka predsednika države Mila Đukanovića je prejela 35 odstotkov glasov oziroma 30 sedežev, kar ji glede na dosežke njenih dosedanjih partnerjev v vladi ne odpira poti do večine v 81-članskem parlamentu.
Priložnost oblikovanja vlade bo tako dobila dosedanja opozicija, ki je danes že sedla za pogajalsko mizo. Trije glavni opozicijski bloki so skupaj prejeli 41 glasov. Najmočnejši med njimi je prosrbska, pretežno konservativna koalicija Za prihodnost Črne gore s 27 poslanci, ki jo vodi še pred nekaj meseci neznani Zdravko Krivokapić, profesor na strojni fakulteti v Podgorici. Politično se je angažiral zaradi spornega vladnega zakona o svobodi veroizpovedi, ki bi lahko vodil v razlastitev srbske pravoslavne cerkve in ki je sprožil velike proteste ter močno politično angažiranje srbske cerkve, kar je bil po ocenah analitikov eden močnejših dejavnikov za zmago opozicije.
Na tretjem mestu je volitve končala opozicijska koalicija Mir je naša nacija z desetimi poslanci, na četrtem pa prozahodna progresivna koalicija URA s štirimi. Tem trem blokom bi se lahko pridružil še kakšen poslanec, morda kateri od obeh iz stranke SDP, ki je nastala po razkolu v Đukanovićevi DPS.
Dve leti tehnične vlade
Programske zasnove in ideološki pogledi treh opozicijskih koalicij pa niso skladni, njihov vezni člen je bilo predvsem rušenje DPS. Tega so se zavedale že pred volitvami in napovedovale oblikovanje ekspertne vlade, ki bi državo vodila dve leti na prehodu v novo politično realnost. Obljuba bo zdaj na preizkušnji, sploh v koaliciji Za prihodnost, saj je precej presegla predvolilne napovedi, kar lahko dvigne apetite. Toda Krivokapić je v nastopu po volitvah deloval premišljeno, umirjeno vsem ponudil sodelovanje in vztrajal pri ekspertni vladi.
Analitiki opozarjajo, da so pred dosedanjo opozicijo tudi drugi izzivi. Prvi je ta, da Đukanović ostaja predsednik države, da bo treba z njim politično sobivati in da bo morda poskušal speljati kakšnega poslanca. Drugi je vprašanje zunanjepolitične usmeritve. Del koalicije Za prihodnost Črne gore, Demokratična fronta, vleče k prosrbski in proruski politiki. »Na eni strani imate gibanje URA, ki je za Nato in EU, na drugi Demokratično fronto, ki je konglomerat izrazito desnih, klerikalnih strank… Če bi po prehodnem obdobju tehnične vlade politiko vodila samo Demokratična fronta, ki je pod velikim vplivom oblasti v Srbiji in Aleksandra Vučića, bi prišlo do velikih motenj v regionalni politiki,« je za televizijo N1 ocenil analitik Ljubo Filipović. Na splošno pa opazovalci menijo, da bo država ostala na poti v EU in da članstvo v Natu ne bo postalo sporno.
