Večino individualnih kurišč pri nas je namenjena kurjenju lesne biomase, torej kurimo predvsem na drva, sekance in pelete. Glede na uradne evidence je pri nas okrog 656.000 kurilnih naprav, od katerih jih 54 odstotkov deluje na trdna goriva, 93 odstotkov teh trdnih goriv pa je les v takšni ali drugačni obliki. Večinska uporaba obnovljivih virov za ogrevanje naših domov je dobro izhodišče za trajnostno ogrevanje, za boljši zimski zrak pa moramo spremeniti tudi nekaj slabih navad.
Veliko možnosti za zmanjšanje vpliva na okolje
Vpliv individualnih kurišč na kakovost zraka ni majhen. Nepravilno kurjenje slabša kakovost zraka v neposredni okolici dimnika, zato s kurjenjem odpadkov, vlažne biomase in z neočiščenim dimnikom ali pečjo najprej škodimo sebi in sosedom v naši bližini. Gost dim, ki nastaja ob neustreznem gorenju, najprej zavohamo, trdne delce pa vdihavamo, vse dokler veter ne premeša zraka ali pa jih dež ne spere na naše travnike, vrtove in gozdove. Individualna kurišča v naseljih v kotanjah in dolinah brez vetra obremenjujejo zrak prav tako kot promet in industrija. V večini podeželskih naselij prevladujejo starejša individualna kurišča, ki v zrak spuščajo velike količine trdnih delcev. Ob odsotnosti vetra ali dežja se ta zrak zadržuje pri tleh, zato imajo naselja v alpskih dolinah ali kraških kotanjah pozimi kakovost zraka, ki je primerljiva ali celo slabša od tiste v gosto naseljenih urbanih območjih.
Stara kurišča
Povprečna starost malih kurilnih naprav pri nas je okrog osemnajst let, kar je veliko. Kotli na drva so razmeroma enostavne naprave, ki imajo dolgo življenjsko dobo tudi ob pomanjkljivem vzdrževanju. Neočiščena peč in dimnik bosta počasi zmanjšala izkoristek energenta in povečala emisije, vendar bo peč še vedno grela. Peči v Sloveniji so pogosto prevelike in brez hranilnikov toplote. Ker so premočne glede na ogrevalno površino, ne delujejo pri polni moči, zaradi česar imajo manjši izkoristek pri slabšem gorenju. Brez hranilnika toplote se morebitni presežki toplote ne morejo shraniti za kasnejše ogrevanje prostorov, kar vodi v še manj optimalno ogrevanje. Menjava peči in montaža hranilnika toplote sta lahko znaten finančni zalogaj. Mnogi investitorji pri prenovi ogrevalnega sistema pozabijo na ponudbo subvencij. Svetujemo vam, da se glede finančnih spodbud obrnete na Eko sklad, kjer običajno ponujajo spodbude v obliki nepovratnih sredstev ali ugodnih kreditov.
Pomen dimnikarjevega pregleda
Dimnikar mora vašo peč pregledati vsaj enkrat na leto. Takrat pregleda peč in dimnik, oboje tudi očisti. Pregledi so obvezni in se jim ne moremo izogniti, četudi smo dimnik očistili že sami. Dimnikarska služba namreč vodi evidenco peči, njihovega stanja in lastnikov. Zaradi slabe ozaveščenosti javnosti o pomenu dimnikarske službe pogosto slišimo dvome o nujnosti takšnih storitev, a učinkoviti dimnikarski posegi vodijo v varnejše kurjenje, čistejši zrak in učinkovitejšo rabo energentov. Z letom 2017 so bile pri nas v dimnikarstvu ukinjene koncesije in prešli smo na sistem licenc, ki je bolj prožen in je omogočil oblikovanje trga. Vzpostavitev tržnega sistema je prinesla dodatne obveze tako dimnikarjem kot uporabnikom, je pa omogočila svobodno izbiro oziroma menjavo dimnikarske službe. To velja tudi za prvi pregled nove peči, kjer ne velja, da lahko monter montažo peči pogojuje z izbiro svojega dimnikarja. Izvajalca dimnikarskih storitev lahko menjamo na dvanajst mesecev. Dimnikarja ne moremo menjati zaradi negativnega zapisnika, saj mora stari dimnikar novemu predati pozitivno mnenje glede uporabe kurilne naprave.
Varnost, učinkovitost in zdravje
Čista peč in ometan dimnik sta temeljna pogoja za pravilno izgorevanje, pomembno pa je tudi pravilno kurjenje. Zagotoviti moramo, da ogenj ves čas gori intenzivno, z živo rumenim plamenom in s skoraj prozornim dimom. To dosežemo s suhimi, dobro razcepljenimi drvmi. Pomembno je tudi, da je v prostoru s kotlom dovolj svežega zraka, zato je priporočeno, da v kurilnici puščamo odprto okno ali priprta vrata. S takšno tehniko bomo zagotovili pravilno gorenje, dosegli visoke izkoristke in čist zrak. Če vas ugodni vplivi na kakovost zraka, ki ga dihate, ne ganejo, vas morda premaknejo podatki o izkoristku – pri slabšem gorenju je poraba drv približno 20 odstotkov višja. Če na leto skurite okrog pet kubičnih metrov vlažnih polen v neočiščeni peči, bi se lahko s pravilno tehniko vso zimo ogrevali s celim kubikom drv manj.
