Kurilna sezona: zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom vsako leto umre okrog pet ljudi

Blage zastrupitve – dolgotrajne posledice

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se največ Slovencev nenamerno zastrupi in umre prav zaradi ogljikovega monoksida. Lani mu (brez samomorov) pripisujemo skupno 6 smrti, predlani 9, v prejšnjih letih je bilo zastrupitev še precej več, pred desetimi leti kar 19, leta 1998 pa celo 22. Okrog 50 ljudi vsako leto potrebuje bolnišnično zdravljenje. Koliko se jih dejansko zastrupi, ne ve nihče, saj večine blagih zastrupitev z ogljikovim monoksidom ne prepoznamo, njihove simptome (glavobol, utrujenost, slabost) pa pogosto pripisujemo virusnim obolenjem, pojasnjuje zdravnik Miran Brvar iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Mnogi so tako nižjim koncentracijam ogljikovega monoksida izpostavljeni vso kurilno sezono. Pri otrocih se lahko takšne dolgotrajnejše zastrupitve kažejo s poslabšanjem učnega uspeha, pri odraslih pa s težavami v službi ali celo različnimi duševnimi boleznimi.

Običajni krivci ogljikovega monoksida so peči na drva in premog, kamini, plinski gorilniki za gretje vode v kopalnicah in ogrevanje prostorov, plinski žari, avtomobilski motorji, agregati za proizvodnjo elektrike in motorne žage, kosilnice, ventilatorji ter črpalke. Pravilna izbira, namestitev, vzdrževanje in redno servisiranje gorilnih naprav je temelj preprečevanja zastrupitev, pravi Brvar in ob tem opozarja tudi na ustrezno prezračevanje in odvajanje strupenih plinov iz prostora. Dimnikar Bojan Brenčič iz dimnikarske službe ABD Dimnikarstvo dodaja, da mora imeti vsak prostor s kurilno napravo tudi zračnik v velikosti vsaj 15 krat 10 centimetrov. Na morebitno nastajanje in kopičenje ogljikovega monoksida v stanovanju pa nas lahko opozori tudi alarmna naprava oziroma javljalec ogljikovega monoksida v zraku. Z novim letom ga bodo morali imeti vsi, ki imajo kurilne naprave v bivalnih prostorih.

Zastrupitve se pogosto zgodijo v počitniških hišah ali vikendih. Brenčič pojasnjuje zakaj: »Lastniki kurišč v vikendih največkrat ne prijavijo in tako jih nihče ne pregleda. A tako kot moramo imeti za avto narejen tehnični pregled, četudi ga bolj malo uporabljamo, bi morali za ustreznost kurilnih naprav poskrbeti tudi v vikendih. To velja tudi za štedilnike, gašperčke in druge peči.«

Vsaj petina požarov posledica slabe dimniške higiene

Druga nadloga kurilne sezone so dimniški požari. V stanovanjih največkrat zagori med šesto popoldne in deveto zvečer, ko se ljudje vračajo domov in zakurijo. Največ dela z gašenjem dimniških požarov imajo gasilci med novembrom in marcem. Letos so po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje gasilci gasili več kot 1580 požarov v stanovanjskih hišah, ogenj pa je za sabo pustili za slabih šest milijonov evrov škode. V več kot 350 primerih so požar povzročile sajne obloge, ki so se vnele v dimniku, oziroma neustrezno stanje dimniških naprav. Po izkušnjah iz preteklosti lahko vsak peti do vsak četrti požar pripišemo slabi dimniški higieni.

»V dimniku zaradi visokih temperatur zagorijo saje, te pa se v dimniku prekomerno nabirajo predvsem zaradi nepravilnega kurjenja,« pravi Brenčič in svetuje, da je prvi korak k preprečevanju sajnih oblog uporaba ustreznega goriva. »Nikakor ne kurimo čevljev, zeljnatih glav, plastike ali odpadkov. Za dobro zgorevanje je pomembno, da kurite suh les. Pri bukovih drveh o suhosti govorimo po dveh letih, pri hrastovih šele po štirih. V neposredni bližini kurilne naprave in dimnika pa ne odlagajte drv ali drugih gorljivih materialov,« opozarja. Glede čiščenja peči in dimnikov je jasen: peči in dimnike na trdna goriva se čisti vsaj štirikrat v kurilni sezoni, ob kurjenju na biomaso dvakrat letno, plinske peči pa zahtevajo čiščenje enkrat letno. In še: čiščenje oblog ne prinaša le varnosti, pomeni tudi boljše delovanje peči in s tem prihranek pri gorivu ter manj škodljivih izpustov v okolje.