Cilji programa so zmanjšanje rabe fosilnih virov energije in povečanje energetske učinkovitosti ter zagotovitev prehoda v nizkoogljično družbo, ki z viri energije ravna učinkovito.
Dva načina
Iz obstoječega okoljskega kazalca »Raba končne energije po sektorjih« je razvidno, da gospodinjstva v Sloveniji porabijo več kot 20 odstotkov končne energije (Agencija RS za okolje). To pomeni, da je zmanjšanje vpliva gospodinjstev na okolje možno predvsem z zmanjšanjem končne rabe energije v gospodinjstvih. To lahko dosežemo na dva načina: z enkratnimi naložbami v energijsko učinkovitejše tehnologije (na primer izolacija stavb) in z učinkovitejšim vsakodnevnim ravnanjem z energijo (na primer ugašanje električnih naprav iz stanja pripravljenosti).
Kazalci ravnanja, ki jih razvija Ministrstvo za okolje in prostor – Agencija RS za okolje, omogočajo globlje razumevanje ravnanja z energijo v gospodinjstvih. Prvi kazalec s področja ravnanja z energijo »Odnos javnosti do porabe energije v slovenskih gospodinjstvih« prikazuje mnenje gospodinjstev o porabi energije in njihovo razmišljanje o učinkoviti rabi energije. Krizna situacija, ki jo je povzročil koronavirus, nam kaže, da sta dolgoročno zmanjševanje rabe energije oziroma učinkovita raba energije v gospodinjstvih še posebno pomembna v kriznih razmerah, ko je poraba v gospodinjstvih povečana, prihodki pa so zaradi gospodarske recesije nižji.
Izsledki raziskave REUS
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije – REUS za gospodinjstva, ki se z enakimi vprašanji izvaja že od leta 2010, kaže, da se je v obdobju med letom 2010 in letom 2019 povečalo število gospodinjstev, kjer je poraba energije nizka, ki so seznanjena z rabo energije v svojih domovih in ki razmišljajo, kako bi energijo porabljali učinkoviteje. Pozitiven trend je v veliki meri posledica delovanja politike za spodbujanje učinkovite rabe energije, katere ključni steber je Eko sklad, ki je v zadnjem desetletju omogočil širok nabor subvencij in ugodnih posojil za okolju prijazne naložbe. Eko sklad z ugodnimi posojili in predvsem subvencijami na leto spodbudi več kot 20.000 naložb v učinkovito rabo energije in zagotavlja brezplačno energetsko svetovanje več kot 8000 gospodinjstvom.
Analiza odgovorov na vprašanje, kakšna je po vašem mnenju poraba energije v vašem gospodinjstvu, v obdobju od leta 2010 do leta 2019 nakazuje opazen pozitiven trend glede mnenja o porabi energije v gospodinjstvih. Delež gospodinjstev, ki so svojo porabo energije ocenila kot nizko ali zelo nizko, se je glede na rezultate iz leta 2010 povečal za 8 odstotnih točk (2019: 27 odstotkov, 2010: 19 odstotkov). Izsledki Raziskave REUS kažejo tudi na velik potencial za nadaljnje zmanjševanje porabe energije v skoraj treh četrtinah (72 odstotkov) slovenskih gospodinjstev. Glede na skupno število gospodinjstev v Sloveniji, 824.618 (vir: SURS, 2018), to pomeni, da potencial za zmanjšanje porabe energije obstaja v 593.725 gospodinjstvih.
Da je ocena porabe energije anketiranih gospodinjstev realna, potrjujejo odgovori na vprašanje, ali so gospodinjstva dobro seznanjena z rabo energije v svojem stanovanju. Izsledki raziskave REUS kažejo, da je velika večina s tem dobro seznanjena. Delež gospodinjstev, ki so na to vprašanje odgovorila z »drži« ali »popolnoma drži«, variira med 70 odstotkov (2011) in 86 odstotkov (2015). Statistično pomemben pozitiven trend je razviden v razporeditvi odgovorov med možnima odgovoroma »drži« in »popolnoma drži«. Glede na merjenje v letu 2010 se je v letu 2019 za 19 odstotnih točk povečal delež tistih, ki so popolnoma seznanjeni z rabo energije v stanovanju (2019: 36 odstotkov, 2010: 17 odstotkov). Ta rezultat kaže na večjo ozaveščenost gospodinjstev glede lastne porabe energije.
Razmišljanje o učinkovitejši rabi energije
Leta 2019 so dobre štiri petine (82 odstotkov) anketiranih gospodinjstev navedle, da razmišljajo o učinkovitejši rabi energije. Na podlagi merjenja v obdobju od leta 2011 do 2019 se je delež teh gospodinjstev v letu 2019 povečal za 14 odstotnih točk. Opazen je tudi negativen trend povečanja deleža gospodinjstev, ki so na to vprašanje odgovorila z »ne vem« (2019: 7 odstotkov; 2011: 0,3 odstotka).
Zanimiv vpogled ponujajo tudi rezultati križanja podatkov iz odgovorov na vprašanja o porabi energije v stanovanju in razmišljanju o učinkoviti rabi energije. O učinkoviti rabi energije največ razmišljajo gospodinjstva z nizko ali zelo nizko porabo (86 odstotkov), sledijo pa gospodinjstva s srednjo (82 odstotkov) ali z visoko oziroma zelo visoko porabo energije (80 odstotkov). Delež gospodinjstev, ki ne razmišljajo o učinkovitejši rabi energije, je dvakrat večji pri gospodinjstvih z visoko ali zelo visoko porabo (18 odstotkov) v primerjavi s tistimi z nizko ali zelo nizko (9 odstotkov) oziroma srednjo porabo energije (9 odstotkov). Omenjena statistika v številkah pomeni, da 486.690 od 593.725 gospodinjstev, pri katerih obstaja potencial za zmanjšanje količine porabljene energije, hkrati razmišlja o učinkoviti rabi energije.
Uporabna statistika
Za 841.991 merilnih mest gospodinjskega odjema je bilo v letu 2019 dobavljenih 3365 GWh električne energije. To pomeni, da gospodinjski odjemalec povprečno na leto porabi 3996 kWh električne energije. Strošek električne energije pri ceni električne energije 0,158 EUR/kWh (vključno z DDV) znaša 631 evrov (Ministrstvo za infrastrukturo). Če predpostavimo, da 10 odstotkov gospodinjskih odjemalcev z naložbami v energijsko učinkovitejše tehnologije (na primer zamenjava sistema za pripravo tople sanitarne vode) v povprečju na leto zmanjša porabo energije za eno četrtino (25 odstotkov), to za povprečno gospodinjstvo pomeni letno zmanjšanje porabe električne energije za približno 1000 kWh, zmanjšanje stroška električne energije za 158 evrov in zmanjšanje izpustov CO2 za 480 kg. Iz tega sledi, da je 10 odstotkov gospodinjskih odjemalcev skupno zmanjšalo letno porabo električne energije za približno 84 milijonov kWh (84 GWh), strošek električne energije za 13 milijonov evrov in izpuste CO2 v okolje za 40 milijonov kg.
Vir: Informa Echo, raziskava REUS 2019, www.reus.si
