Glede na dosedanje trende pri rabi energije ter z njimi povezanimi vplivi na podnebje in okolje je jasno, da zastavljenih energetskih in podnebnih ciljev ne bomo dosegli brez korenitih sprememb na vseh področjih rabe energije. Pri tem pa sta pomembna ozaveščenost in ravnanje, ki je pri večini rutinsko in pod vplivom navad, ki običajno niso skladne z ukrepi učinkovite rabe energije.

Ozaveščanje spreminja ravnanje

Potratne navade se ne spreminjajo same od sebe. Pri njihovem spreminjanju smo lahko uspešni le, če smo opremljeni z razumevanjem in motivacijo, ki vplivata na našo pripravljenost, da spremembi ravnanja posvetimo določeno pozornost in čas. Znanstvene študije so pokazale, da se na pobude na področju varčevanja oziroma učinkovitega ravnanja z energijo odzove precej več ljudi, če ti razumejo zdravstvene in okoljske razloge za želeno spremembo. Vremenske razmere kot posledica klimatskih sprememb in predvsem onesnaženost zraka zaradi povečanega transporta zagotovo prispevajo k ozaveščanju in boljšemu razumevanju. Ko k temu dodamo še finančni vidik, lahko govorimo o bolj celovitem razumevanju. Ozaveščanje je predpogoj za kakršne koli spremembe tudi v ravnanju. Z učinkovitim ravnanjem z energijo namreč ustvarjamo niz pozitivnih učinkov, kot so prispevanje k obvladovanju podnebnih sprememb, zmanjšanje negativnih vplivov na okolje in zdravje, zmanjšanje potreb po umeščanju novih energetskih objektov v prostor in nenazadnje tudi izboljšanje kakovosti življenja ob hkratnem zmanjšanju stroškov za energijo.

Uporabna statistika

Kako Slovenci razmišljamo o potratnih navadah in katerim smo se pripravljeni odreči. V Raziskavi energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2019 so 1000 anketiranih gospodinjstev povprašali: »Katere potratne navade, povezane z rabo energije, prepoznavate v svojem gospodinjstvu?« Prvo mesto med potratnimi navadami je osvojila prevelika odvisnost od osebnega avtomobila, čemur je pritrdilo 56 odstotkov anketiranih gospodinjstev. Tej sledijo druge potratne navade, kot so:

- elektronske naprave (TV, računalnik, tiskalnik) so večinoma prižgane tudi, ko jih ne uporabljamo (43 odstotkov);

- gospodinjske aparate vključujemo ne glede na višjo tarifo (34 odstotkov);

- luči ponavadi ne ugašamo, četudi ni nikogar v prostoru (18 odstotkov);

- v stanovanju vzdržujemo temperaturo, ki nam omogoča, da smo v kratkih rokavih tudi v času ogrevalne sezone (16 odstotkov);

- ne želimo, da kdor koli spremlja vklapljanje električnih naprav v našem domu (14 odstotkov);

- v času gretja imamo odprta okna (na kip) (7 odstotkov);

- s klimatsko napravo hladimo prostore tudi, ko to ni nujno potrebno (4 odstotki).

Ob vprašanju, katerim potratnim navadam, povezanim z rabo energije, bi se najlažje odrekli, je skoraj tri petine anketirancev (59 odstotkov) odgovorilo, da nepotrebni razsvetljavi (kjer je ne potrebujejo). Udobju in fleksibilnosti, ki jo omogoča osebni avtomobil, pa bi se odrekla le slaba petina (18 odstotkov).

Vmes je še pripravljenost za odrekanje nekaterim drugim potratnim navadam:

- delovanje elektronskih naprav, ko jih ne uporabljamo (57 odstotkov);

- pregrevanje prostorov oziroma temperatura nad 23 °C v bivalnih prostorih v času ogrevalne sezone (48 odstotkov);

- uporaba gospodinjskih aparatov v času najvišje porabe elektrike (44 odstotkov);

- pretirano hlajenje prostorov v poletnem času (36 odstotkov);

- predolgo prezračevanje v času ogrevalne sezone (35 odstotkov);

- zasebnost ravnanja z električnimi napravami, da pooblaščenemu podjetju omogočimo upravljanje po dogovoru (11 odstotkov).

Razkorak

Izsledki Raziskave REUS kažejo na razkorak med zavedanjem in pripravljenostjo slovenskih gospodinjstev, da se potratnim navadam odrečejo. Razkorak je največji pri odvisnosti od osebnega avtomobila, anketiranci pa bi se najtežje odrekli zasebnosti pri ravnanju z električnimi napravami, da bi pooblaščenemu podjetju omogočili upravljanje po dogovoru. Vir: Informa Echo, www.reus.si.