Učinkovita raba energije je vse bolj aktualna tema, še posebej zanimiva pred začetkom nove kurilne sezone. Izdatek za energijo, ki vključuje ogrevanje, gorivo za osebni prevoz in elektriko, pomeni v gospodinjstvu pomemben delež rednih mesečnih stroškov. Ker pa proizvodnja energije, pridobljene iz fosilnih goriv, in naraščajoča poraba negativno vplivata na okolje, lahko učinkovito ravnanje z energijo obravnavamo kot družbeno odgovorno ravnanje.
Raziskava je namenjena javni upravi, ponudnikom in dobaviteljem energije, proizvajalcem in trgovcem trošil – naprav, aparatov, prevoznih sredstev, ki za svoje delovanje potrebujejo energijo – ter vsem, ki so neposredno ali posredno povezani z rabo energije v gospodinjstvih.
V letošnjem, drugem valu raziskave REUS, katere pobudnik, nosilec in investitor je agencija Informa Echo, je sodelovalo osem podjetij in inštitucij. Poleg rezultatov so pripravili tudi kazalnike učinkovite rabe energije v gospodinjstvih z namenom spremljanja trendov na posameznih področjih. V kazalnike so vključeni tisti dejavniki, ki močno vplivajo na porabo energije v gospodinjstvih.
Raziskava REUS 2010 je odgovorila na ključna vprašanja o tem, kako Slovenci ravnamo z energijo. Navajamo nekaj ključnih odgovorov:
Kako energijsko učinkovite so enodružinske in večstanovanjske stavbe?
– V Sloveniji prevladujejo energijsko neučinkovite stavbe.
Ali smo pri ogrevanju stanovanja učinkoviti?
– Ogrevamo se predvsem s kurilnim oljem in drvmi. Pri centralnem načinu ogrevanju prevladujejo manj učinkoviti kotli.
Ali smo pri hlajenju stanovanja učinkoviti?
– Klimatska naprava je zelo velik porabnik električne energije, česar se mnogi ne zavedajo.
Ali smo učinkoviti pri razsvetljavi?
– V slovenskih gospodinjstvih že prevladujejo sijalke nad navadnimi žarnicami. Dobra petina anketirancev ponavadi ne ugasne luči, ko zapustijo prostor.
V kolikšni meri smo učinkoviti pri rabi gospodinjskih aparatov?
– Približno četrtina gospodinjstev ne ravna učinkovito z gospodinjskimi aparati. Majhen odstotek je energijsko učinkovitih štedilnikov. Energijsko učinkovitih hladilnikov pa je skoraj dve tretjini.
V kolikšni meri smo učinkoviti pri rabi avdiovizualnih aparatov in računalnikov?
– Ob računalnikih in televizorjih presedimo v povprečju skoraj 9 ur. Trinajst odstotkov gospodinjstev ne ugaša računalnika ali televizije, ko ju ne potrebuje.
Ali smo učinkoviti pri prevozu?
– Avtomobil je najpogostejša izbira prevoza kljub temu, da je energijsko najbolj potraten. Le 12 odstotkov anketirancev bi kupilo električni avto, pripravljenosti za vgradnjo avtoplinskega sistema pa skoraj ni.
Segmentacija gospodinjstev
Raziskava REUS 2010 je pokazala dokaj velik razkorak med tem, kaj Slovenci mislimo, in kako dejansko ravnamo z energijo. Določeno stopnjo ozaveščenosti je pokazalo 83 odstotkov anketiranih. Na podlagi trditev, ki se nanašajo na vsakdanje vedenje pri rabi energije in odnos do okolja, ter dejanskega učinkovitega ravnanja pa se je v razred ozaveščenih uvrstilo le 28 odstotkov gospodinjstev med anketiranimi.
Na podlagi trditev in rezultatov dejanskega ravnanja z energijo je narejena segmentacija gospodinjstev v Sloveniji. Gospodinjstva so razvrščena v pet skupin: neozaveščeni, pasivni, skeptiki, realisti in entuziasti.
Neozaveščenih gospodinjstev je 17 odstotkov. Ta skupina z energijo ne ravna učinkovito in ne deluje ekološko. Prav tako ne mislijo, da bi lahko kaj prispevali k varčevanju z energijo. Nadpovprečno so zastopana gospodinjstva z dohodkom od 2.071 do 2.760 evrov. Največ jih je v osrednji Sloveniji.
Pasivnih je 26 odstotkov. V tej skupini so zastopana gospodinjstva, ki na deklarativni ravni delujejo dokaj ozaveščeno, a so dejansko pasivna ali celo neučinkovita pri dnevni rabi energije. Prevladujejo tri- in štiričlanska gospodinjstva z dohodkom od 1.381 do 2.070 evrov in nad 2.761 evrov. Največ jih je v Podravski, Savinjski in Goriški regiji.
Skeptikov je 29 odstotkov. Največji odstotek anketiranih v tej skupini kaže na to, da je skepsa močno prisotna slovenska značilnost, ki se verjetno ne odraža samo pri rabi energije. Zmanjšanju rabe energije sicer dajejo velik pomen, vendar pa menijo, da sami ne morejo veliko prispevati k učinkoviti rabi energije in da je lahko biti ekološki, če imaš denar. Značilen za to skupino je dohodek, nižji od 690 evrov. Največ jih je iz spodnje Posavske regije in jugovzhodne Slovenije.
Realistov je 9 odstotkov. Delujejo po svojih najboljših močeh, a se zelo strinjajo tudi s tem, da je ekologija le marketinški trik in modni trend. Odstopajo po nadpovprečno visokem deležu tistih, ki uporabljajo električno energijo, pridobljeno iz obnovljivih virov energije.
Največ jih je med eno- in dvočlanskimi ter pet- ali veččlanskimi gospodinjstvi, živijo pa v naseljih z več kot 10.000 prebivalci. Glede na regijo nadpovprečno izstopajo Koroška, jugovzhodna Slovenija, Notranjsko-kraška in Obalno-kraška regija.
Entuziastov je 19 odstotkov. Zanje je značilna skrb za okolje in so tudi dejavni na tem področju. Menijo, da to ni le modni trend in marketinški trik. Njihov dohodek je od 691 do 1.380 evrov. V to skupino sodijo predvsem eno- in dvočlanska gospodinjstva iz Pomurske, Podravske, Zasavske in Obalno-kraške regije.
Energetska učinkovitosti – da ali ne? To ni več vprašanje. Aktualna vprašanja so: Kaj lahko še naredim, da prihranim denar in energijo? Kdaj je pravi čas? Koliko je treba vložiti in v kolikšnem času se mi bo investicija povrnila?
Uporabne nasvete za učinkovito ravnanje z energijo najdete na portalu www.pozitivnaenergija.si.
Rajko Dolinšek, Informa Echo
