Pandemija je sicer na svetovnih finančnih trgih povzročila precej negotovosti, vendar pa sodeč po rasti borznih tečajev investitorji trenutno ne verjamejo, da lahko podjetjem povzroči dolgoročno škodo. Tudi stroški pridobivanja zlata v zadnjem času niso zelo poskočili, tako da je proizvodna cena za unčo zlata še vedno približno 1000 ameriških dolarjev (845 evrov). Fizično povpraševanje po zlatu se opazneje ni spremenilo. V Indiji, enem največjih trgov fizičnega zlata na svetu, pričakujejo, da v drugi polovici leta povpraševanje ne bo poskočilo; zaradi visokih cen zlata bo povpraševanje kvečjemu manjše. Tako raste zlato predvsem zaradi povpraševanja investitorjev, ki sicer ne želijo kupiti zlata v fizični obliki.
Centralne banke so v preteklosti na trg dale precejšnje količine denarja, ta denar mora najti pot do donosov. Cene delnic so že zrasle, donosi precejšnjega števila obveznic so negativni ali blizu ničle, banke ne ponujajo več obresti na depozite, nekatere so za hrambo denarja začele celo zaračunavati. Zato so vlagatelji, ki si želijo varnih naložb, začeli investirati tudi v zlato. Nekateri investitorji so ob poplavi denarja, ki so ga v minulih letih na trg dale večje centralne banke, povečali pričakovanja glede prihodnje inflacije in povečali svoje naložbe v zlato. Zlato kupujejo tudi nekatere centralne banke.
Cena za unčo zlata je tako 6. avgusta dosegla zgodovinsko najvišjo vrednost – 2063,54 dolarja za 31,1-gramsko unčo (1736,99 evra). Trenutno se cena giblje pod 2000 dolarji. Če bodo centralne banke še tiskale denar in se bodo inflacijska pričakovanja povečevala, se utegne cena še zvišati. Na ceno bi lahko pozitivno vplivala negotovost glede cepiva za zaustavitev pandemije ali pa se bodo povečevale napetosti, predvsem med ZDA in Kitajsko. Dolgoročno bi lahko sledil hujši upad vrednosti zlata, če bi se pojavila pričakovanja, da bodo centralne banke začele zmanjševati količino denarja v obtoku.
