Trenutno se vsi finančni strokovnjaki bolj ali manj strinjamo, da nam močna recesija ne uide. Nikakor pa ni jasno, kako zelo huda bo. Lahko pride zgolj do kratkotrajnega, sicer visokega upada bruto družbenega proizvoda, lahko pa se zgodi, da bodo stečaji finančno šibkejših podjetij okužili celotno ekonomijo. Nekaj pa vseeno vemo z gotovostjo: odziv centralnih bank, vlad in Mednarodnega denarnega sklada je bistveno bolj odločen kot pred dobrim desetletjem, ko smo se soočali z globalno finančno krizo.

Iz skorajda vseh držav prihajajo zagotovila oblasti, da bodo z ukrepi v naslednjih mesecih poskrbeli za podjetja in gospodinjstva. V ZDA pripravljajo ukrepe, vredne več tisoč milijard ameriških dolarjev, kar predstavlja približno desetino njihovega bruto domačega proizvoda. Tudi Nemčija, ki velja za fiskalno zelo konservativno državo, je napovedala pomoč v višini 350 milijard evrov. Ukrepi držav so si dokaj podobni. Zajemajo odlog plačila davkov, pomoč delavcem, ki ne morejo na delo, socialne izdatke za brezposelne, moratorij za odplačilo kreditov ter likvidnostne kredite in jamstva podjetjem pri najemu novih kreditov. Onkraj luže omenjajo celo možnost helikopterskega denarja, kjer bi vsak državljan na račun dobil nakazano določeno vsoto oziroma prejel ček.

V tej situaciji so pod še posebej hudim prodajnim pritiskom delnice in obveznice energetskih družb, bank ter podjetij iz letalske industrije in turizma. Delnica Boeinga je denimo v dobrem mesecu izgubila 75 odstotkov vrednosti. Vrednost ExxonMobila, ki je bil glede na tržno kapitalizacijo še leta 2011 največja borzna družba na svetu , se je v tem času zmanjšala za polovico. V primerjavi z omenjenimi panogami se relativno dobro držijo delnice družb maloprodaje in farmacije ter tehnološka podjetja, čeprav so se tudi ta opazno pocenila.

O razmerah na trgu priča tudi tako imenovani indeks strahu (VIX), ki je v tem tednu dosegel najvišjo vrednost v zgodovini. Tudi na valutnem trgu smo videli takšne premike kot že dolgo ne. Valutni trgovci so ta teden bežali v dolar, ki je zgolj v 1 tednu v primerjavi z evrom pridobil približno 4 odstotke, proti britanskemu funtu pa celo dobrih pet odstotkov. V kriznih časih zlato običajno najde svoj prostor pod soncem. Tokrat pa ni tako, saj se je pretekli teden tudi cena te plemenite kovine znižala za dva odstotka.

Cena zahodnoteksaške nafte (WTI cushing) je pretekli teden upadla še za dobro četrtino in s tem nadaljevala svoj trend upadanja. Med petkovim trgovanjem so s sodčkom te nafte trgovali celo pod 20 dolarjev. Savdska Arabija in Rusija bosta očitno vztrajali pri črpanju nafte na maksimalni zmogljivosti. Obsežna ponudba v kombinaciji z izjemno nizkim povpraševanjem cene nafte potiska proti vrednostim, ki jih nismo zabeležili vse od leta 2002. Pri taki ceni nafte je večina ameriških proizvajalcev nafte nedobičkonosnih, stečaji teh družb in zmanjšanje konkurence pa naj bi bili tudi cilj prej omenjenih držav.