Silovite eksplozije so odjeknile v torek pozno popoldne po krajevnem času v bejrutskem pristanišču, najverjetneje v skladišču z eksplozivnimi snovmi. Libanonski predsednik Michel Aoun je povedal, da je bilo v skladišču 2750 ton amonijevega nitrata, ki šest let ni bil varno shranjen.
Amonijev nitrat je bela sol brez vonja, ki se najpogosteje uporablja kot gnojilo ali eksploziv. V preteklosti je že bil vzrok več industrijskih nesreč, med drugim leta 2001 v kemični tovarni v francoskem Toulousu, kjer je umrlo 31 ljudi.
Aoun je za danes sklical nujno sejo vlade ter napovedal, da bodo v Libanonu za dva tedna razglasili izredne razmere. Sporočil je tudi, da bo vlada sprostila za 100 milijard libanonskih funtov (okoli 56 milijonov evrov) sredstev za izredne razmere.
Od danes v državi velja tridnevno žalovanje za žrtvami eksplozij. Po najnovejših podatkih libanonskega Rdečega križa je umrlo najmanj sto ljudi, več kot 4000 jih je bilo ranjenih. V sporočilu za javnost so še zapisali, da njihove ekipe v ruševinah še vedno iščejo morebitne preživele. Pričakovati, je da bo število smrtnih žrtev in poškodovanih še naraslo.
Vzrok eksplozij še ni znan. Oblasti so v zvezi z eksplozijami v torek uvedle preiskavo. Premier Hasan Diab je v torek v televizijskem nagovoru zagotovil, da bodo našli odgovorne za tragedijo in da bodo plačali.
Eksplozije so odjeknile popoldne v pristanišču. Varnostne sile so za javnost zaprle celotno območje pristanišča, dostop je dovoljen le reševalcem, gasilcem in svojcem delavcev, ki so zaposleni na območju. Pristanišče je ujeto v temen dim. Obstajajo različna poročila, ali je požar izbruhnil že pred ali po eksploziji.
Libanonski mediji so objavili posnetke ljudi, ki so ujeti pod ruševinami, med njimi nekateri krvavi. Bolnišnice naj bi bile že polne in pozivajo k donacijam krvi. Ministrstvo za zdravja pa poziva vse, ki so usposobljeni na področju zdravstva, naj se javijo za prostovoljce pri najbližji ustanovi.
Pomoč Libanonu so po eksplozijah že ponudili voditelji Francije, Cipra, Irana ter Evropske unije, poroča britanski BBC. Humanitarno in zdravstveno pomoč je Libanonu preko mednarodnih kanalov ponudil tudi sosednji Izrael, s katerim je država tehnično še vedno v vojni. Med državama so sicer zadnje tedne okrepljene napetosti. Izrael je minuli teden obtožil libanonsko gibanje Hezbolah, da je skušalo v državo poslati oborožence, za ta poskus "terorističnega napada" pa odgovornost pripisal libanonski vladi.
Po poročanju dopisnika francoske tiskovne agencije AFP so škodo utrpeli skoraj vsi lokali in trgovine v četrti Hamra, ponekod so uničene celotne izložbe, hudo poškodovani so tudi avtomobili na ulicah. Ponekod so ljudje zapustili avtomobile sredi ulice, v njih pa so bile sprožene varnostne zračne blazine.
Just in: A large explosion in Beirut blew out windows across the city, causing many injuries and extensive damage, with video footage showing a fire and vast columns of smoke emanating from the city’s port https://t.co/H6DE8XQCXCpic.twitter.com/1EzX3NO1rV
— Financial Times (@FinancialTimes) August 4, 2020
Močne eksplozije so čutili po skoraj celem mestu, nekatera območja pa so ostala brez elektrike. "Stavbe se tresejo," je tvitnil eden od prebivalcev. Drugi so pisali, da se je eksplozijo slišalo čez celo metropolo. O škodi in močnem šoku po eksploziji poročajo iz skoraj celega mesta, ulice so polne razbitega stekla.
Eksploziji so čutili po vsem Bejrutu, slišali pa so ju celo v okoli 240 kilometrov oddaljeni Nikoziji na Cipru. Ameriški institut za geofiziko ju je zaznal kot potres z magnitudo 3,3.
Eksplozije so odjeknile v času, ko se Libanon sooča z najhujšo gospodarsko krizo v zadnjih desetletjih in pred petkovo objavo obsodbe za umor libanonskega premierja Rafika Haririja leta 2005. Umora so obtoženi štirje člani šiitskega gibanja Hezbolah, ki jim bo sodišče v Haagu izreklo razsodbo v odsotnosti.
