V medletni primerjavi je bilo krčenje bruto domačega proizvoda (BDP) v evrskih državah 15-odstotno, v celotni uniji pa 14,4-odstotno.

V prvem četrtletju se je medtem gospodarstvo območja evra glede na trimesečje pred tem skrčilo za 3,6 odstotka in v uniji za 3,2 odstotka. Letna primerjava kaže na 3,1- oziroma 2,5-odstotno nazadovanje gospodarske aktivnosti.

Za več kot deset odstotkov se je gospodarstvo skrčilo še na Portugalskem (-14,1 odstotka), v Franciji (-13,8 odstotka), Italiji (-12,4 odstotka), Belgiji (-12,2 odstotka), Avstriji (-10,7 odstotka) in Nemčiji (-10,1 odstotka). Najmanjši padec so imeli v Litvi (-5,1 odstotka).

Podatkov za Slovenijo sicer še ni. Statistični urad RS (Surs) jih bo objavil 31. avgusta.

Kot so danes še zapisali evropski statistiki, gre za daleč največje nazadovanje BDP v območju evra in EU doslej. Dodali so, da gre za prvo oceno, ki temelji na nepopolnih podatkih, ki bodo še predmet pregledov. Eurostat bo drugo oceno gospodarskih gibanj za drugo četrtletje objavil 14. avgusta.

Najnovejše številke pa že sprožajo številne odzive. Evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni je na družbenem omrežju Twitter zapisal, da padec BDP potrjuje, da je pandemija covida-19 »evropskim državam prinesla posledice brez primere«. Ob tem je spomnil na nedavno dogovorjen, a še vedno ne uradno podpisan novi sklad EU za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov.

»Nekateri rekordi niso nikoli potolčeni. Le pomislite na gole Alana Shearerja v angleškem prvenstvu ali na tekmo Wilta Chamberlaina, na kateri je dosegel 100 točk, ter vseh zmag kolesarja Eddyja Merckxa. Drugo četrtletje v območju evra bi se verjetno moralo uvrstiti v to kategorijo. Bilo bi izvrstno, če se to nikoli več ne ponovi. 12,1-odstotni padec BDP je najslabši, odkar beležimo podatke in ga je zelo težko interpretirati. Gre za šokanten padec, a povsem razumljiv, saj so bila podjetja zaprta večji del četrtletja,« pa je podatke Eurostata komentiral ekonomist nizozemske finančne institucije Bert Colijn.

Rekorden padec BDP v Franciji

Francija je v drugem četrtletju s ciljem zajeziti širjenje novega koronavirusa sprejela stroge omejevalne ukrepe. Od 17. marca do 11. maja je bila država močno ohromljena, to pa se je odrazilo v padcu BDP in poslabšanju stanja na trgu dela. V shemi skrajšanega delovnega časa je pristalo več kot 12 milijonov ljudi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Že 5,9-odstotni padec francoskega BDP je predstavljal rekordnega od kar v državi od leta 1949 merijo gibanje gospodarske aktivnosti, 13,8-odstotno krčenje gospodarstva pa tako predstavlja novo največje poslabšanje doslej.

Medletno je BDP v Franciji zdaj nižji za 19 odstotkov, so poudarili v Insee in dodali, da bo glede na izjemne okoliščine verjetno prišlo še do popravkov številk.

Pariz napoveduje 11-odstotno skrčenje BDP

Statistiki so izračunali še, da se je zasebna potrošnja v Franciji v drugem četrtletju zmanjšala za 17,8 odstotka, potem ko se je v prvem za 5,8 odstotka.

Izvoz je med aprilom in koncem junija nazadoval za 25,5 odstotka, med januarjem in koncem marca pa za 6,1 odstotka. Uvoz je bil manj prizadet, saj je bil padec v minulem trimesečju 17,3-odstoten, v treh mesecih pred tem pa 5,5-odstoten.

Francija je bila sicer med v pandemiji najbolj prizadetimi evropskimi državami. Zaradi koronavirusne bolezni je tam umrlo prek 30.000 ljudi.

V Parizu napovedujejo, da se bo francoski BDP v celotnem letošnjem letu skrčil za 11 odstotkov, hkrati pa naj bi imela država na koncu leta proračunski primanjkljaj pri rekordnih 11,4 odstotka BDP. Pred izbruhom novega koronavirusa je bil primanjkljaj predviden pri 2,2 odstotka. »V času krize nismo povsem nemočni. Borili se bomo in poskušali zmanjšati 11-odstotno napoved padca,« je sporočil francoski finančni minister Bruno Le Maire.

Španija zaplavala v recesijo

Španija je v drugem četrtletju zaplavala v recesijo. Njen bruto domači proizvod (BDP) je med aprilom in koncem junija zaradi pandemije covida-19 nazadoval za 18,5 odstotka, potem ko se je v prvem četrtletju skrčil za 5,2 odstotka, je danes objavil španski statistični urad INE.

Padec španskega BDP v drugem trimesečju je skladen z napovedmi španske centralne banke, ki je predvidela nazadovanje gospodarske aktivnosti med 16 in 22 odstotkov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tako obsežno krčenje gospodarstva je v drugem četrtletju povzročilo zaprtje države zaradi širjenja novega koronavirusa. Stroge omejitve so bile v veljavi od sredine marca, država pa jih je začela postopno odpravljati v maju in juniju.

Ukrepi so močno prizadeli španska podjetja, pri čemer sta promet in hotelirstvo v drugem četrtletju zabeležila 40-odstoten padec. Sama turistična panoga, ki predstavlja 12 odstotkov španskega BDP, je v drugem trimesečju na letni ravni zabeležila 60-odstotni padec prihodkov. Gradbeništvo je medtem nazadovalo za 24 odstotkov, predelovalna industrija pa za 18,5 odstotka.

Španski statistiki so sporočili še, da je zasebna potrošnja v obravnavanem obdobju upadla za okoli 21 odstotkov, poslovne investicije pa za 22 odstotkov. Izvoz je nazadoval za okoli tretjino.

Španske oblasti pričakujejo, da se bo gospodarstvo v celotnem letošnjem letu skrčilo za 9,2 odstotka, španska centralna banka pa se boji, da bi bil lahko padec tudi do 15-odstoten.

Padec BDP brez primere tudi v Italiji

V drugem četrtletju se je močno skrčil tudi BDP tretjega največjega gospodarstva v območju evra Italije, in sicer za 12,4 odstotka. Nacionalni statistični urad naše zahodne sosede Istat je po objavljenih rezultatih sporočil, da gre za padec brez primere, obenem pa dodal, da je bil BDP Italije v prvem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani nižji za 5,4 odstotka.

BDP Italije naj bi se sicer v letos skrčil za osem odstotkov, a je minister za gospodarstvo in finance Roberto Gualtieri že dejal, da bo padec verjetno še veliko večji. Banka Italije ocenjuje negativno rast v višini 9,5 odstotka , po napovedih Evropske komisija pa celo 11,2 odstotka.

BDP Francija koronavirus covid-19 gospodarstvo