Lars je služboval pri Schlumbergerju, največjem podjetju za črpanje nafte in storitve na naftnih poljih na svetu s sedežem na karibskem otoku Curaçao, starejši Jan je odšel v ameriški Teksas k Chevronu. Oba branžo dobro poznata, z njo sta prepotovala svet in posvojila strast njenih inženirjev in tehnikov do črnega zlata ter njegovega črpanja. Pred petimi leti je ExxonMobil naftno polje odkril slabih 200 kilometrov pred obalo njune domovine. Zaloge nafte so menda tako velike, da bi Gvajana lahko postala ena najbolj bogatih držav na svetu. Leta 2017 je predsednik Gvajane David Granger poklical Jana Mangala in ga vzel v kabinet kot svetovalca za energetska vprašanja. Prav takrat se je namreč vlada na novo pogajala z ExxonMobilom o tem, kolikšen delež prihodka od načrpane nafte naj bi ostal Gvajani. Tedaj so tudi v Georgetownu že vedeli, da gre za enega najbolj bogatih nahajališč, kar so jih našli v zadnjih letih, zato so imeli tudi zelo ugodno pogajalsko pozicijo. Toda minister, ki so ga poslali v Teksas, se je vrnil s pogodbo, za katero Jan Mangal pravi, da je kolonialna in napisana tako, da bo Gvajana kvečjemu malo manj revna država, nikdar pa bogata. Predsedniku je zato svetoval, naj pogodbo na novo izpogaja in naj vse dotedanje da na vpogled javnosti. Transparentnost je pomembna, ko se odloča o prihodnosti naroda, ga je prepričeval, in da prikrivanje spodbuja korupcijo. A Janovih priporočil in nasvetov nihče ni več hotel poslušati in pred letom dni je zapustil svojo domovino. Brat Lars pa mu je nedavno sporočil, da je bolje, da ga ne obišče, saj zanj v Georgetownu ni več dovolj varno.

Ljudje v Objektivu Jan in Lars Mangal Gvajana Georgetown nafta črpanje ExxonMobil David Granger