»V krizi sta oče in mama z zaposlenimi komunicirala vsaj dvakrat na teden,« razkrije skrb lastnikov in vodstva za zaposlene Maja Lotrič iz družinskega podjetja Lotrič Meroslovje. Podjetje je večkratni finalist Zlate niti in tudi prejemnik priznanja najboljši zaposlovalec leta 2016 v izboru Zlata nit, junija pa so prejeli še priznanje za odlično družinsko podjetje, ki ga podeljuje EY Slovenija.
Tudi dr. Robert Golob, predsednik uprave Gen-I, prejemnik priznanja zlata nit, najboljši zaposlovalec 2019, razkriva empatijo, razumevanje potreb zaposlenih: »Čeprav smo se pripravljali na izredne razmere in smo pričakovali težko obdobje, je realnost resnično težka. Večina, 90 odstotkov, nas je delala od doma. A pri tem niso trpeli le delovni, poslovni rezultati, temveč je bilo zelo zahtevno usklajevanje delovnih obveznosti in zasebnosti – kako uskladiti delovne urnike zaposlenih staršev, ki delajo od doma, z urniki otrok.« Pivovarna Laško Union, prejemnica priznanja zlata praksa 2019, je tudi v času karantene postavila zgled podjetja, ki odgovornost za varnost in zdravje zaposlenih postavlja na prvo mesto. Potrudili se niso le pri dejanjih, temveč tudi njihovi komunikaciji. »Ljudem v proizvodnji smo razložili, da se jim umikamo, da je manj ljudi na kupu, da je to v dobro njihove varnosti. Vsem, ki ne delajo od doma, smo dali vedeti, da je njihovo delovno okolje varno in da potrebujemo njihovo učinkovito delo, da vzdržujemo svojo gospodarsko aktivnost,« razloži Gregor Rajšp, direktor za kadrovske zadeve in član uprave. Pove tudi, da so od krovnega podjetja Heineken dobili prva opozorila že v januarju.
Več kot tri četrtine zaposlenih pohvalilo komuniciranje
Kako so se odrezala slovenska podjetja pri komuniciranju v krizi, je osvetlila nedavna raziskava podjetja Mediade v sodelovanju s partnerji. V tritedenski raziskavi je sodelovalo več kot 700 zaposlenih iz slovenskih zasebnih in državnih podjetij ter javne uprave. K sodelovanju so bili poleg širše javnosti povabljeni najboljši zaposlovalci v izboru Zlata nit ter člani Združenja članov svetov delavcev Slovenije, Slovenske kadrovske zveze, KSS Pergam, Združenja Manager in Slovenskega društva za odnose z javnostmi. V raziskavi je več kot tri četrtine sodelujočih izkazalo, da so zadovoljni s komunikacijo vodstva v krizi. Več kot 40 odstotkov jih je vodstvu za komunikacijo v krizi podalo odlično oceno, vrsta anketirancev je s pohvalo izpostavila konkretne ljudi ali organizacije.
Zaposleni so po ugotovitvah raziskave hitro dobili vse potrebne informacije od svojega vodje, kot tudi informacije o podjetju. Visoko oceno so podali pogostosti komuniciranja. Malo manj kot tretjina vodij (30 odstotkov) je s sodelavci komunicirala enkrat na teden, dobra petina (21 odstotkov) vsak dan ali vsaka 2 do 3 dni (19 odstotkov), preostali pa na manj kot dva tedna. Med vrsto pohval konkretnim ljudem in organizacijam, med njimi javnemu zavodu RTV Slovenija, sta bila izpostavljena tudi svet delavcev in sindikat.
Prepoznana empatija vodij
»Čim večja je negotovost, tem bolj je pomembno, da ljudje vedo, kdaj bodo kaj izvedeli,« poudarja Dorothy Grandia, predavateljica na IEDC-Poslovni šoli Bled in preizkušena strokovnjakinja za vplivno ter učinkovito komunikacijo menedžerjev. Povejte, kar veste, povejte, česa ne, in opišite aktivnosti, kaj delate. To je informacija sama po sebi. Zaposlene pomirja, ker pove, da kot vodja niste otrpnili, temveč delujete, svetujejo strokovnjaki za komuniciranje v krizi.
V omenjeni raziskavi so sodelujoči najvišjo povprečno oceno pripisali prav posluhu vodje (šefa) za osebne okoliščine posameznika. Posebnost obdobja je bila namreč delo na domu ob hkratnem domačem šolanju otrok, kar je vplivalo na povečan stres ljudi.
Raziskava je pokazala visok pomen internega komuniciranja za ustvarjanje zaupanja. Kar dve tretjini sodelujočih (66 odstotkov) je formalne vire (vodstvo in strokovne službe) podjetja umestilo med tri najbolj zaupanja vredne glede informacij o prihodnosti. Ta podatek pomeni visoko odgovornost najvišjega vodstva za komunikacijo: v preobilju informacij ljudje namenjajo pozornost vsebini, ki je prepričljiva (verodostojna), vredna zaupanja in transparentna ter izboljšuje njihovo sposobnost sprejemanja pomembnih odločitev v poklicnem in zasebnem življenju. Na prva tri mesta zaupanja vrednih virov informacij o prihodnosti so sodelujoči enakovredno postavili tudi medije (56 odstotkov) in družinske člane (56 odstotkov).
Vključevanje zaposlenih ostaja izziv
Raziskava o kakovosti komuniciranja pokaže, da zaposleni kljub splošnemu visokemu zadovoljstvu s komuniciranjem v krizi nekoliko nižjo oceno pripisujejo možnosti vključevanja zaposlenih. Menijo, da bi lahko bili predlogi posameznikov, sindikata ali sveta delavcev v času krize bolj slišani in upoštevani. V enem od vprašalnikov je bila podana ostra kritika na račun sodelovanja vodstva s svetom delavcev in sindikati: »Vodstvo je (v odnosu) izkazalo popolno nekomunikativnost do delavcev, do sveta delavcev in sindikata pa so bili celo ignorantski… Lahko rečem, da je v takih okoliščinah zelo težko delati, včasih celo nemogoče.«
