Kot že leta poprej se je v Hirošimi ob 8:15 po lokalnem času oglasil zvon miru v spominskem parku kot opomin na tragični 6. avgust 1946, ko se je nad mestom sprožil peklenski ogenj prve v vojni uporabljene atomske bombe. Naslednja je eksplodirala nad Nagasakijem in od tedaj se človeštvo sprašuje, ali ni dobilo v roke orožja samouničenja.
Župan Hirošime Kazumi Matsui je na slovesnosti, ki so se je zaradi omejitev ob virusni pandemiji udeležili samo preživeli v jedrskem napadu in njihovi najbližji sorodniki, pozval svet, naj se združi proti vsem grožnjam človeštvu, pa naj bo to jedrsko orožje ali virus, ki nas trenutno ogroža. Nerodno enačenje človeške in naravne grožnje je dopolnil s pozivom civilni družbi, naj zavrne egocentrični nacionalizem, lastno državo pa pozval k pristopu k pogodbi ZN o prepovedi jedrskega orožja. Kot je dejal, mora Japonska okrepiti svojo vlogo posrednice med jedrskimi silami in tistimi, ki nimajo jedrskega orožja, a spregledal, da kakšne posebne podpore omenjena pogodba ZN za zdaj ni doživela, saj jo je ratificirala le slaba četrtina držav. Japonski premier Shinzo Abe je sicer poudaril, da ima Japonska kot edina država, ki je bila v vojni žrtev atomske bombe, dolžnost, da si še naprej prizadeva za odpravo jedrskega orožja, in obljubil, da bodo storili vse za svet v miru in brez njega, a je to za zdaj le politična retorika.
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, ki se je zaradi pandemije kot mnogi drugi slovesnosti udeležil na daljavo, je v video poslanici posvaril pred novo jedrsko oboroževalno tekmo ob ugotovitvi, da jedrske sile posodabljajo svoje arzenale ter razvijajo novo in nevarno orožje. Prek video povezave je na spominski slovesnosti v Hirošimi sodeloval tudi slovenski predsednik Borut Pahor, ki je poudaril, da je »Hirošima sinonim za vse, kar je narobe z vojno«. Dejal je, da »Hirošima in Nagasaki označujeta konec enega najmračnejših obdobij človeške zgodovine, druge svetovne vojne, ko je bila humanost poražena in do skrajnosti ponižana«. Zgodovinarji, ki ne pritrjujejo ameriškim razlagam, zabetoniranim ob prvi obletnici bombardiranja Hirošime in Nagasakija, da je poboj stotisočev civilistov končal drugo svetovno vojno v Tihem oceanu, se z njimi vse manj strinjajo. V dokumentarcu, ki ga je že pred petimi leti posnela nemška NDR, je dovolj dokazov, da za uporabo jedrskega orožja proti Japonski ni bilo utemeljitve niti z vidika vojaške strategije in da so se z zločinom nad civilnim prebivalstvom dosegali drugi cilji.
Ob 75. obletnici bombardiranja Hirošime je papež Frančišek znova opozoril na uničujočo moč jedrskega orožja. »Ponavljam, kar sem že lani povedal v Hirošimi: uporaba jedrske energije v vojne namene je nemoralna, prav tako kot je nemoralno posedovanje jedrskega orožja.«
