Število kosov jedrskega orožja na svetu se je v zadnjem letu dni zmanjšalo za 465 in se ustavilo pri 13.400, vendar vzporedno s tem raste teža njegove vloge v vojaških načrtih in doktrinah zlasti Združenih držav Amerike in Rusije. To pa predstavlja pomemben preobrat od prejšnjega trenda postopne marginalizacije jedrskega orožja, v svojem poročilu o jedrskem orožju v letu 2019 ugotavlja Stockholmski mednarodni inštitut za mirovne raziskave (SIPRI).
Od obstoječih 13.400 kosov jedrskega orožja je 3720 kosov vključenih v vojaške sestave, od teh pa je 1800 jedrskih konic v stanju stalne visoke pripravljenosti. Preostalih 9680 kosov je v skladiščih ali v rezervi ali pa čaka na uničenje, navaja SIPRI z dodatkom, da gre pri številkah za ocene, saj države prave podatke bolj ali manj skrivajo.
Največ jedrskih konic, več kot 90 odstotkov vseh, imajo Združene države Amerike in Rusija. Ker sta obe državi v skladu s sporazumom Novi START iz leta 2010 uničili odpisane jedrske konice, se je število jedrskega orožja lani zmanjšalo. Ob tem pa SIPRI opozarja, da je obdobje dvostranskega dogovarjanja obeh držav morda pri koncu, saj se bo omenjeni sporazum iztekel prihodnje leto, napredka v pogovorih za njegovo podaljšanje ali za sklenitev novega pa ni. Tako je tudi zaradi ameriškega vztrajanja, da se pogodbam pridruži Kitajska, vendar Peking takšno pobudo kategorično zavrača.
Jedrsko orožje ima po podatkih inštituta devet držav, poleg omenjenih treh še Francija, Velika Britanija, Indija, Pakistan, Severna Koreja in Izrael. Slednji tega sicer nikoli ni potrdil. ba
