Žvanova je namreč na ljubljanskem delovnem in socialnem sodišču leta 2015 vložila tožbo proti UKC Ljubljana, potem ko so jo kot objektivno odgovorno razrešili z mesta predstojnice zaradi dogajanja na nevrološki kliniki, povezanega z zdravnikom Ivanom Radanom.
V tožbi je zahtevala, da sodišče ugotovi, da je bila njena razrešitev nezakonita. Pri tem vrnitve na staro delovno mesto oz. na prejšnjo funkcijo ni zahtevala, terjala pa je pravice, ki jih je imela na položaju, s katerega so jo razrešili, to je položajni dodatek. A je sodišče sprva pravnomočno zavrnilo njeno tožbo. Prvostopenjsko oziroma višje sodišče sta zavzela stališče, da v tem primeru sploh ni mogoče uveljavljati sodnega varstva in sta zato njen tožbeni zahtevek zavrnila oziroma zavrgla.
Vrhovno sodišče pa je decembra 2018 v večjem delu ugodilo reviziji Žvanove, pravnomočno zavrnilno sodbo razveljavilo in z napotki vrnilo v nov postopek.
Tokrat je sodišče pritrdilo Žvanovi, da je njena pogodba o zaposlitvi za mesto predstojnika omenjenega kliničnega oddelka nezakonito prenehala veljati, višje sodišče pa je po pritožbi UKC potrdilo prvostopenjsko odločitev, je za STA pojasnil odvetnik Žvanove Miha Kozinc.
UKC mora izplačati razliko v plači, torej položajni dodatek. Kot so pojasnili v UKC, gre za dobrih 3800 evrov bruto. Poleg tega mora UKC plačati tudi sodne stroške.
