Z zmago Celja v Stožicah proti Olimpiji so nogometni navijači dobili tisto, kar so si najbolj želeli. Razburljivo zadnjo četrtino prvenstva v boju za prvaka, saj ima Olimpija le še dve točki prednosti pred Celjem, medtem pa se iz ozadja bliža Maribor. Olimpija že dolgo v Stožicah ni bila tako nadigrana, kot je to uspelo Celju v prvem polčasu. Ob narekovanju evropskega ritma z obilo agresivnosti je zamudilo kopico priložnosti za vodstvo z dvema ali tremi goli prednosti. Celjani so s svojim bojevniškim pristopom izzivali tudi srečo, ki jih je obdarila v zadnji četrtini tekme, ko je Olimpija zapravila tri izjemne priložnosti. »V preteklosti smo takšne tekme izgubljali,« je priznal Dušan Kosič, ki je v vlogi trenerja gostujoče ekipe v Stožicah prvič premagal Olimpijo. Ob stoti tekmi na klopi Celja se ni trepljal po prsih, ampak je poudaril, da je zmaga vredna prav tako kot v prejšnjem krogu proti zadnjemu Rudarju.
Zmaga za Herberta Vabiča
Celje je igralo v svojem slogu. Postavilo se je čvrsto, igralo dinamično in agresivno, dirkalo je v obe smeri, zato je bilo veliko priložnosti. »Po takšni zmagi se ničesar več ne bojim v nadaljevanju sezone. Strah me je le lahkomiselnosti, da fantje ne bodo več delali tistega, kar od njih pričakujemo,« je dodal Kosič, za katerega je Celje življenjski projekt. Sestavil je mlado in poletno ekipo, ki je skupaj že tretje leto, zato deluje zelo uigrano. Cilj je uvrstitev v Evropo, ki se jim je izmuznila v zadnjih dveh sezonah, potem ko so klonili na odločilnih tekmah. Ob nadaljevanju trenutnih predstav se klub lahko spogleduje tudi z naslovom prvaka.
Tako kot proti Rudarju sta bila junaka celjske zmage znova kapetan Mitja Lotrič z edinim zadetkom na tekmi in 33-letni vratar Matjaž Rozman, katerega vrhunec je bila ubranjena enajstmetrovka Endriju Cekiciju. Rozman, nesporno najboljši vratar lige, je odlično razporejal soigralce v obrambi, ko je bilo treba v drugem polčasu ustavljati nalete Olimpije. »Borili smo se drug za drugega in zmaga je prigarana. Kako igralci Olimpije streljajo enajstmetrovke, sva dan pred tekmo analizirala s trenerjem vratarjev Mujčinovićem. Zadel sem stran in pomagal ekipi. Ne delam razlike med pomembnostmi obramb. Glavni cilj je ne prejeti gola. Zakuhali smo prvenstvo. Tekme bodo pokazale našo realnost v boju za prvaka,« je razmišljal Matjaž Rozman. Tekmo je odigral z žalnim trakom v spomin na pred dnevi preminulo vratarsko legendo Herberta Vabiča, ki je bil njegov trener v Aluminiju. Celje krasi moštveni duh. Samozavest je po 18 tekmah neporaženosti segla do neba. Največja dodana vrednost je ofenzivni del ekipe z golgetersko navezo Vizinger-Lotrič, ki sta jo lepo dopolnjevala Kerin in Božić.
Kakšna bo usoda Hadžića?
Začetek tekme za Olimpijo je bil podoben kot v Sežani, a tedaj Tabor ni izkoristili priložnosti, Celje je tokrat zadelo. Olimpija je dobila učno uro, da v zadnjem delu prvenstva ni mogoče zmagovati z lepoto in umetniškim vtisom, ampak odloča pristop, saj se je treba na igrišču stepsti. »Naša težava je, da nekateri mlajši igralci podležejo pritisku tekme in pride do napak. Ko trema izgine, začnejo igrati. Treba jih bo dvigniti psihološko,« je izpostavil izkušeni branilec Olimpije Miral Samardžić.
Pri Olimpiji je povsem odpovedala leva stran, kjer sta Jurčević in Savić gostom odprla avtocesto. Tomić ni bil na ravni prejšnjih tekem, mladi Ostrc je bil slab v obrambnih nalogah. V napadu je Vukušić povsem iz forme, saj je zgrešil nemogoče. Cekici je »telefoniral« Rozmanu, v katero smer bo streljal enajstmetrovko. Po porazu je Olimpija psihološko načeta, v klubu pa je že tako veliko nemira. Kakšno bo stanje duha v slačilnici, bo odvisno tudi od potez Milana Mandarića. »O tem, kaj bo z mojo službo v Olimpiji, odločata predsednik in športni direktor. Bomo videli, kaj se bo zgodilo,« je na vprašanje Dnevnika, ali se boji zamenjave, odgovoril Safet Hadžić.
