Ljubljanski festival svetlobe Svetlobna gverila bo letos že štirinajstič zaživel na javnih in v galerijskih prostorih v mestnem središču. Epicenter dogajanja je že po tradiciji Galerija Vžigalica, producent festivala pa nevladni zavod Forum Ljubljana.
Skulpture so, umetnikov ne bo
V času koronavirusnih razmer se je v izrednih razmerah znašel tudi ljubljanski svetlobni festival. Rezidenčna gostja bi morala biti srbska umetnica Aleksandra Stratimirović, ki živi na Švedskem, a je zaradi omejitev vstopa v državo v Ljubljano vsaj na začetku festivala ne bo, pravi umetniška vodja festivala Katerina Mirović. Vseeno lahko na nabrežju Ljubljanice, med Tromostovjem in Novim trgom, že vidimo njeno svetlobno instalacijo Podsvet – skoraj petdeset razsvetljenih objektov, ki delujejo kot skrivnostna bitja iz podmorske naselbine. Med tujci je svoj prihod lahko potrdil le avstrijski kolektiv Circus Lumineszenz. Pod naslovom Svetlobni dež bodo v parku Zvezda izdelali ambient iz odsluženih in na glavo obrnjenih dežnikov, ki delujejo kot prevodniki svetlobe, in bodo iz njih tekle zvočne dežne kapljice.
Čeravno gostov iz tujine ne bo, bodo njihove skulpture in instalacije postavljene. Mirovićeva pravi, da so pripotovale z običajnim transportom, tu ni bilo zapletov, instalacija kanadskega umetnika Nicolasa BernierjaFrekvence (Svetlobni kvant), ki sicer raziskuje razmerja med delcem ter valovanjem svetlobe in zvoka in bo na ogled v Galeriji Vžigalica, pa je pripotovala v Ljubljano že pred zaprtjem mej. Umetnik je poslal zelo natančna navodila, kako skulpturo postaviti, bili pa so tudi v navezavi z njegovim tehnikom v Evropi, tako da so jo brez zapletov postavili v dveh dneh.
Angažiranje mladih
Že lani je Boštjan Drinovec na temo mej z VJ Mesecem postavil projekt Podzemlje v jaških Elektra Ljubljana, letos pa je v zgodbo, ki odstira pogled pod mestne tlake na Trgu francoske revolucije, nadaljeval s svojimi študenti unikatnega oblikovanja na ALUO. Pridružili so se jim tudi študenti videa in novih medijev prof. Saše Sedlačka. »Več teh projektov se dotika družbenih problematik, projekt Garsonjera pa ponazarja študentsko bivanje – kako drago in nedostopno je bivanje v Ljubljani ter kaj dobiš za kakšno ceno,« pravi umetniška vodja.
Prav tako na Trgu francoske revolucije pa so dijaki srednje oblikovne šole zaslužni za niz intervencij v svetilkah javne razsvetljave. Eno skulpturo so zaradi velikosti naknadno prestavili na Breg ob Ljubljanico in je že na ogled, v njej pa vidimo osončje. Te vizualne naracije se na izviren način lotevajo tematiziranja različnih sil narave. Dijaki so delovali pod mentorstvom Janeza Grošlja (kot poznavalec elektronike s festivalom sodeluje pri več projektih, v parku ob Križankah pa se predstavlja tudi s svojo svetlobno instalacijo Valoskop), Marka Vivode in Damijana Kracine.
S svojim projektom Presejanje svetlobe na Novem trgu sodelujejo še študentje Naravoslovnotehniške fakultete, Fakultete za strojništvo in Fakultete za dizajn. Vsakič doslej je sodelovala tudi Fakulteta za arhitekturo, odslej pa so se dogovorili za bienalna druženja, saj tovrstni angažma tako za študente kot mentorje pomeni zelo intenzivno večmesečno delo. Študenti svoje postavitve naredijo posebej za festival, medtem ko so tuji gostje vabljeni z že izdelanimi instalacijami, vezanimi na tematiko festivala. Letos je to razmislek o petih osnovnih elementih: poleg vode, zraka, zemlje in ognja še element, ki ga je recimo Aristotel definiral kot eter, ustvarjalcem pa je bila prepuščena domišljija, kateri je ta peti element, ki pomembno kroji naša življenja.
