Črni ribez odmira

Ana iz Domžal

Odgovor: Pri vseh sadnih rastlinah je zimska rez izjemno pomembna. S to rezjo uravnotežimo bujnost in rodnost rastlin. Pri starih grmih je nujna pomladitev. Z izrezovanjem najstarejših delov rastline – starih poganjkov – bo več hranil ostalo za mlade poganjke, a hkrati bomo spodbudili rast novih poganjkov. Zelo pomembno si je zapomniti, da obstaja pri črnem ribezu samo ena oblika rezi. Stebla vedno izrezujemo tako, da škarje vstavimo v zemljo in izrežemo celoten poganjek. Tu pa pridemo do težave, ki verjetno pesti vaše ribeze. Gre za škodljivca, ki se imenuje steklokrilka. Zato stebel pri črnem ribezu nikoli ne krajšamo, saj s takšnimi ranami rastlino izpostavimo temu škodljivcu. Ta ličinka se hrani znotraj ribeza in potuje po njegovem strženu in čez nekaj let lahko uniči ves grm. Poganjke, ki se sušijo in so videti slabotni, je pomembno izrezati. Lahko pa pride do situacije, v kateri moramo narediti rez višje na rastlini. Takrat rano res dobro zamažemo s kakovostno cepilno smolo in tako preprečimo vdor škodljivca. Če nam pri izrezovanju poganjkov iz zemlje štrlijo kratki čepi, čeznje enostavno nasujemo zemljo; v desetih letih se je ta gotovo posedla. To lahko predstavlja samosvojo težavo, saj mora biti koreninski vrat grma pod zemljo, da vsi poganjki izraščajo iz zemlje, saj imamo v nasprotnem primeru že drevo in ne več grma. V nadaljnjih sezonah oblikujemo grm tako, da imamo 12–15 stebel, med katerimi kolobarimo. To pomeni, da imamo nekaj 4-letnih, 3-letnih, 2-letnih in nekaj enoletnih poganjkov. Na ta način bo rastlina redno pomlajena in bo rodila še vrsto let.

Drevo z navpičnimi vejami

Vprašanje: Posadil sem pet jablan in tri hruške. Stare so že 6–7 let. Problem je, da so polne vej, ki rastejo navzgor. Vsako leto jih porežem, ampak spet zrastejo. Kako naj se jih znebim?

Marjan iz Velenja

Odgovor: Navpičnim vejam pravimo bohotivke oziroma vodni poganjki. Gre za mlad les, za enoletne poganjke, ki odženejo pri vseh drevesih, ki so zdrava in močna. Ko jih gledamo na drevesu, je seveda naša prva ideja vse porezati. Če to storimo, drevo enostavno požene nove. Težava postane še toliko bolj izrazita, če drevesu odrežemo vrh. Drevo mora imeti vrh. Ker je v vrhu zraslo veliko poganjkov, navpičnih šib, ki so daljše od 1 metra, bomo rešili problem, če vrh dvignemo. To naredimo tako, da najbolj navpično izmed vseh šib pustimo, vse ostale pa v celoti odstranimo. Pazimo, da ne režemo na čep, temveč odrežemo tik ob glavni veji. Šiba za vrh, ki je ostala, se bo med letom obrasla s stranskimi poganjki, ki bodo vodoravni. Naslednje leto to šibo skrajšamo na višino okoli 80 cm. Odrežemo tako, da je poganjek položen. Po taki rezi bo v naslednji sezoni rast poganjkov bolj umirjena in ne bo več veliko navpičnic. Ni nujno, da prav vse navpične poganjke odrežemo. Če je možno, jih upognemo. Tako bomo dobili nov rodni les, ki ne bo konkuriral novemu vrhu.

Kako s kivijem

Vprašanje: Ob hiši imamo veliko pergolo za kivi. Slabo rodijo in predvidevam, da jih napačno obrezujemo.

Andreja iz Domžal

Odgovor: Zavedati se moramo, da rastlina kivija prva tri leta dela koreninski sistem, ki bo črpal vodo in hranila za vso rastlino. Povsem normalno je, da pride v rodnost po sedmih letih. Pri rezi je tako, da ga tako kot trto v kontinentalni Sloveniji režemo v februarju. Kivi lahko močno solzi, kar pomeni velik pretres za rastlino. Če ga režemo dovolj zgodaj, bo ta pretres s solzenjem manjši. Kivi rodi na enoletnem lesu, ki izrašča iz dvoletnega lesa. Pri rezi les, ki je rodil, zamenjamo z močnimi in vitalnimi enoletnimi olesenelimi mladikami. Če izraščajo iz dvoletnega lesa, se bodo iz njih razvile rodne mladike, če pa neposredno iz debla ali kordona, bodo osnova za nov rodni les. Raje pustimo nekoliko več lesa kot manj, saj kivi potrebuje določeno mero listne mase za rast in črpanje hranil. Pri zimski rezi odstranjujemo izrojene rozge in puščamo mlade poganjke iz dvoletnega lesa. Pri pergoli je pomembno, da je kordon (glavna veja iz debla) na najvišji točki in se šparoni upognejo rahlo navzdol. Šparone moramo pri obrezovanju privezati navzdol ali vsaj vodoravno, sicer bo odganjal le navpične poganjke in se bodo spodaj kordoni ogolili. Posamezen šparon naj ima 10–15 očes, ne več.

Pripravil: Vanes Husić, univ. dipl. inž. agr., Plantellin strokovnjak