»Ameriška nogometna liga priznava, da je bila v zmoti, ko v preteklosti ni prisluhnila športnikom in jih ni podprla pri mirnih protestih. Verjamemo v to, da življenja temnopoltih štejejo,« je podporo boja proti rasizmu v imenu lige NFL izrazil komisar Goodell. Ob tem je prvi mož ameriškega nogometa izrekel sožalje družinam Georgea Floyda, Breonne Taylor, Ahmauda Arberyja in drugim, ki so zaradi policijskega nasilja izgubili svoje bližnje. Uradno sporočilo vodstva je sicer prišlo pozno, saj na ameriških tleh že več kot teden dni spremljamo obsežne civilne proteste. Za povrh je odziv odgovor na izrecen poziv več kot ducata nogometašev, ki so se v sporočilu na družbenih omrežjih spraševali »kaj pa, če bi bil jaz George Floyd?« in od vodstva zahtevali, naj jasno obsodi »rasizem in sistemsko zatiranje temnopoltih«.
V izjavi vodstva lige zanimivo ni zaslediti omembe Colina Kaepernicka, ki je leta 2016 kot podajalec ekipe San Francisco 49ers prvi s klečanjem med igranjem himne protestiral proti rasni neenakopravnosti in policijskemu nasilju nad temnopoltimi, del ameriške javnosti pa je to videl kot nespoštovanje državnih simbolov. S športniki in vodstvom lige je takrat ostro obračunal Donald Trump, lastnike ekip pa pozival, naj odpustijo igralce, ki bi se med ameriško himno odločili protestirati. Trumpu, ki v zadnjem obdobju izgublja javno podporo, njegove objave zaradi pozivov k nasilju sta se odločila moderirati twitter in snapchat, še naprej ni jasno, da so bolj kot zastava in himna pomembni ljudje in njihove pravice. Ameriški predsednik je bil nedavno oster tudi do svetlopoltega podajalca moštva New Orleans Saints Drew Breesa, ki je proteste s klečanjem najprej označil za nespoštljive, kmalu zatem pa se za svoje besede opravičil.
Kaepernick je sicer zaradi politične gonje izgubil službo, saj ga kot javno zaznamovanega posameznika klubi niso želeli v svojih vrstah. Liga je tudi ob grožnjah ukinitve davčnih olajšav svoje nenačelno postopanje opravičevala, rekoč, da dogajanje okoli protestov »zmanjšuje povezovalno moč ameriškega nogometa«. Dve leti kasneje je bil Kaepernick znova na tnalu, ko ga je podjetje Nike postavilo v središče svoje reklamne kampanje s pripisom »Verjemi v nekaj, čeprav s tem tvegaš vse«. Nekateri Američani so takrat slogan Just Do It prekrstili v Just Burn It in zažigali športno opremo podjetja. V luči nedavnega dogajanja pa je njegova simbolna gesta prestopila stadione ameriškega nogometa, saj številni protestniki po svetu v znak boja za bolj pravično družbo na ulicah klečijo ali ležijo pred pomembnimi institucijami.
Šport podprl boj proti rasizmu in policijskemu nasilju
Zaradi smrti Georgea Floyda v policijskem postopku je sicer policist Derek Chauvin obtožen nenaklepnega umora, njegovi trije kolegi pa pomoči pri umoru, zgodba pa je izdatno poglobila in opozorila na družbeno krizo ter sprožila val protestov v večini velikih ameriških mest. Tragičen dogodek je bil za nameček posnet, v Dnevniku pa smo pred dnevi objavili izsledke študije Teksaške univerze A&M, ki jasno kaže, kako primer Floyd nikakor ni osamljen. Afroameričani so žrtve sistemskega nasilja in rasizma, statistika pri tem pove, da obstaja možnost v razmerju 1 proti 1000, da bo temnopolti moški v ZDA ob katerem od soočenj s policijo ubit, kar je dvakrat večja verjetnost od povprečja. Belski policist dalje pogosteje poseže po orožju kot policisti drugih ras, kadar je v temnopoltih soseskah, pa po orožju poseže kar petkrat pogosteje.
Zelo pogosto in jasno pa svoj glas za enakopravnost na drugi strani dajejo športniki. V imenu gibanja Črna življenja so med drugimi jasna stališča zavzeli najbolj znani teniški igralci na čelu z Rogerjem Federerjem, Rafaelom Nadalom in Novakom Đokovićem, v ligi NBA je bil znova izpostavljen LeBron James, odzvala pa sta se tudi Goran Dragić in Luka Dončić. Tiho ni niti na Otoku, kjer je na tisoče Britancev kljub protikoronskim vladnim ukrepom zavzelo ulice. Svetovni boksarski prvak Anthony Joshua je na shodu v svojem domačem mestu Watfordu nagovoril zbrano množico in rasizem označil za virus. »Virus je razglašen za pandemijo. Stvari so šle izpod nadzora. Tu ne mislim na covid-19. Virus, o katerem govorim, se imenuje rasizem,« je dejal.
Šport in politika
Podobnega mnenja je tudi angleški nogometni reprezentant in član Manchester Cityja Raheem Sterling, eden najvidnejših nogometnih zagovornikov boja proti rasizmu. »To je ta trenutek najbolj pomembna stvar,« je za BBC dejal 25-letni napadalec, ki je v preteklih letih postal znan po odločnosti in trdnih prepričanjih glede rasnih vprašanj. »To se dogaja že stoletja, ljudje so utrujeni in pripravljeni na spremembe. Kot pri pandemiji koronavirusa želimo najti rešitev, kako to ustaviti. Protestniki želijo ustaviti krivice, ki jih vidijo,« pravi Sterling, ki meni, »da je v tem trenutku edina bolezen, s katero se spopadamo, rasizem« in da je od besed potrebno preiti k »dejanskemu uvajanju sprememb in prepoznavi področij, kjer so potrebne«.
Glas tega boja pa je tudi Sterlingov soigralec v angleški reprezentanci Jadon Sancho, ki je imel na tekmi bundeslige pod dresom zapisano sporočilo Pravica za Georgea Floyda. Skupaj z nekaterimi drugimi nogometaši se je sicer najprej znašel v preiskavi zaradi političnega izražanja, a je disciplinska komisija razsodišča Nemške nogometne zveze poudarila, da nogometašev ne bo kaznovala. Zdrav razum pri odločitvi je zahteval tudi nemški zunanji minister Heiko Maas. Po navedbah časopisa Bild se nekateri klubi celo zavzemajo za spremembo pravila, ki je v veljavo stopilo v sezoni 2014/15 in kaznuje vse politične zapise ali druga izražanja na oblačilih nogometašev v nemškem prvenstvu. Svetovna nogometna organizacija FIFA igralcem prav tako prepoveduje politično, versko in drugo družbeno izražanje med tekmami, a je v tokratnem primeru priporočila »zdravo pamet« v obravnavanju njihovih ravnanj. Morda se torej na področju političnega izražanja športnikov v prihodnosti obetajo spremembe celo v Evropi.
