Nam sploh še ostane kaj drugega kot protesti?

Nekateri se pasejo že 30 let, tako kot Pahor in Janša, ki, »prosto po Pahorju«, že toliko časa »sodelujeta in tekmujeta«. Res sta sodelovala pri osvajanju funkcij, sodelovala sta tudi projektu TEŠ 6, ki je postal velika korupcijska afera, in še marsikje drugod, njunega medsebojnega tekmovanja pa se ne spomnim, bolj Pahorjevega lakajstva in večnega dobrikanja. Janša je ob Pahorjevem pismu leta 2008 izjavil (tudi takrat ni bilo nič s sporazumom o sodelovanju strank za čas predsedovanja EU), da ima od njega (od pisma) še vedno lepljive prste.

Ker na volitvah ne moremo izvoliti svojih kandidatov, obkrožimo vsaj stranko, ki nas prepriča, na primer, da ne bo sodelovala s SDS, pa nas potem še glede tega razočara (druga izdaja volilcev). Zdravko Počivalšek se izgovarja v smislu, da zdaj niso več ista stranka. Poglede in stališča so res čez noč spremenili, ko so se združili z Janšo, še vedno pa v parlamentu sedijo isti ljudje, tja so prišli samo zaradi svojih obljub in vsak izgovor za lajšanje slabe vesti je prazen.

Ko so hoteli v času Šarčeve vlade povečati vpliv volilcev s prednostnim (preferenčnim) glasom, niso dosegli ustavne večine (tretja izdaja volilcev). Pomembno si je zapomniti, da sta bili zaradi strankarskih interesov proti SDS in DeSUS. Po Janševih besedah lahko sklepamo, da prav tako zdaj s tem ne bo nič. Tudi možnosti neposrednega odločanja državljanov z referendumom se vedno bolj ožijo. Vladajoča večina je izglasovala nove, nepotrebne omejitve (četrta izdaja volilcev).

Demokratični standardi se v parlamentu hudo nižajo, opozicija izgublja svojo vlogo (peta izdaja volilcev). Pozicija vzvišeno pregazi vse njihove predloge. Zaradi večine lahko izglasuje kar koli, tudi sporne zakone in tudi to, da preiskuje sama sebe. Kritično je znižala standarde varovanja okolja. Ko je Janša popljuval vse okoli sebe, povsod nastavil svoje ljudi, se je spomnil na partnerstvo z opozicijskimi strankami. Prepozno. (Samo Jelinčič mu je iz znanih razlogov ostal zvest.) Zakaj ponuja partnerstvo? Da bi si delili krivdo za vse morebitne posledice?

Sprašujem, kako se lahko sliši naš glas, glas večine, če so nam vzeli vse instrumente? Nam sploh še ostane kaj drugega kot mirni protesti? Pa še te nam hočejo vzeti. Poskušajo manjšati njihov pomen: ne protestirajo pravi ljudje, protestirajo kaviar socialisti, so »štos«, »demonstrirate za ne vem kaj«, in hkrati zmanjšujejo število protestnikov. Zmerjajo in poskušajo vplivati na občutke krivde: »A vas ni sram!« V njih prepoznavajo dvoličnost: »Kje ste bili prej!« Stranke in njihovi veljaki se s protestniki nočejo soočiti, postavljajo ograje, večajo represijo, h kateri poziva notranji minister. Najprej so se jih lotili z inšpekcijskimi postopki. Po novem pa protestnike preganja tudi policija, ki je v transparentih v napisu »Smrt janšizmu« prepoznala sume storitve kaznivih dejanj, v risanju s kredo pa kršitev javnega reda in miru. Z marico so odpeljali tudi okoljevarstvenike, ki so mirno protestirali pred ministrstvom za okolje. Hojs protestnike primerja, enači z vardo, nizkotno se spravlja na posameznike (režiser Jaša Jenull), Janša pa na široko manipulira, da mu grozijo s smrtjo. Domoljubi se očitno sprenevedajo o pomenu izraza »janšizem« (politična usmeritev, ki jo razvija in zastopa Janša).

V resnici jih je strah. Za obstoj vlade in položaje. Janša po mojem mnenju zaradi svojih značajskih potez res ni primeren za vodilne funkcije. Voditelj bo postal človek, ki ne bo poniževal, zasmehoval, sramotil (tudi navideznih) nasprotnikov, sejal laži in netil razkola ter sovraštva, ampak prisluhnil ljudem, jih povezoval, iskal skupne vrednote in cilje za življenje v prihodnosti, ki bo skratka voditelj, ki mu je mar za Slovenijo in za vse državljane po vrsti. Če ga dobimo, potem še obstaja upanje, da bo pri nas kdaj drugače, bolje.