V prav sladkem času živimo, saj na polno zorijo češnje. Če si jih ne moremo nabrati na domačem ali sosedovem drevesu, jih zagotovo najdemo na vsaki tržnici, prodajajo jih v vseh kioskih s sadjem in zelenjavo, navsezadnje pa tudi v vsaki samopostrežni. Malce previden je treba biti pri obcestnih prodajalcih, saj je med njimi nekaj takšnih, ki skušajo cenene italijanske češnje mirno prodajati kot prave briške. Seveda še zdaleč niso vsi te baže, ampak če so na zabojčkih napisi v italijanščini… Odlične zanesljivo domače prodaja koprska kmetijska zadruga Agraria, na tone jih imajo v Brdih in tudi marsikje drugje po naši deželi. Njihove kratke in sladke sezone pač nikakor ne kaže zamuditi, saj češnje niso kar tako, ampak so ena naših delikates, ki nam jih lahko zavidajo marsikje. Briške so zaradi svoje kakovosti še posebno cenjene, seveda pa prima češnje različnih sort rastejo pri številnih hišah po vsej naši deželi in ni šment, da si ne bi priskrbeli vsaj manjše košarice domačih.

Izvrstne češnje in marsikaj slastnega iz njih bo mogoče pokusiti ta konec tedna, 6. in 7. junija, v Šmartnem, na Dobrovem in v Gonjačah v Goriških brdih, kjer bo potekal tradicionalni praznik češenj, ki jim pravijo tudi kraljice briškega sadja. Posebnih spremljevalnih prireditev letos iz znanih razlogov sicer ne bo, stojnice pa se bodo vseeno šibile pod dobrotami! Nekoč so briške češnje slovele tudi na Dunaju, kamor so jih od leta 1857 po novi južni železnici vozili z vlakom. Prodajali so jih seveda tudi po vseh deželah današnje Slovenije in na sever do Salzburga, kmetom pa so pomenile prvi resnejši letni dohodek, od katerega so bile odvisne cele družine.

Češnje je gotovo najbolje zobati sveže, po možnosti med posedanjem na kakšni udobni veji. Če pa se jih pred nami na vsem lepem znajde večja količina, lahko iz njih pripravimo čuda dobrot. Pite, kompoti, najrazličnejše pecivo in zavitki so le del tradicionalnih načinov priprave. Mednje spada tudi izjemna francoska dobrota clafoutis (prebere se kot klafutí), ki v resnici nima ničesar skupnega s klofutami, kot bi kdo utegnil pomisliti, razen če vas sosed zasači med rabutanjem in vas oklofuta. Gre za docela preprost poletni sadni kolač, ki ga najpogosteje pripravljajo s temnimi češnjami (clafoutis aux cerises), lahko pa tudi z drugim sadjem, zlasti z borovnicami, slivami, marelicami… V Franciji je postal izjemno priljubljen v 19. stoletju, najprej v regiji Limousin, njegovo ime pa izvira iz oksitanskega glagola clafir, ki pomeni nadevati. Torej nekaj takšnega kot nadevanka; testo, nadevano s češnjami. Francozi ga tradicionalno pripravljajo z debelo črno sorto češenj, in sicer tako, da češenj ne razkoščičijo. Takšen clafoutis je sicer za uživanje enako zoprn kot znameniti »špukštrudelj«, ampak koščice med pečenjem izločajo snov, ki po okusu spominja na mandlje, kar naj bi bilo ključno za polnejši okus. Še dobro, da je mogoče pri tem malce pogoljufati in v clafoutis poleg izkoščičenih češenj zamešati še nekaj svetlo popraženih zdrobljenih mandljev…

FRANCOSKA ČEŠNJEVA PITA – CLAFOUTIS

SESTAVINE ZA 6 PORCIJ

400 g kakovostnih debelih zrelih češenj

3 jajca

150 g moke

150 g zmehčanega masla

2 dl mleka

120 g sladkorja

1 strok vanilje

1 čajna skodelica češnjevega likerja ali češnjevega žganja

6 kepic vaniljevega sladoleda za prilogo

50 g sladkorja v prahu za posip

Priprava

Češnje razkoščičimo tako, da ostanejo čim bolj cele. Če razkoščičevalnika ni pri roki, si lahko pomagamo z debelo slamico. Češnje prelijemo z likerjem ali žganjem in pustimo stati najmanj eno uro, da se z njim dobro prepojijo. Okrogli pekač (premera 25–30 cm) ali ustrezno velik model izdatno namažemo z maslom in vanj zvrnemo namočene češnje ter jih enakomerno razporedimo po dnu. Pečico segrejemo na 200 stopinj Celzija.

V večji skledi z vilicami ali žvrkljo razžvrkljamo jajca, ogreta na sobno temperaturo. Počasi dodajamo moko in mešamo, da nastane gladka zmes brez grudic. Dodamo zmehčano maslo in spet mešamo, da nastane fina, skoraj svilnata zmes. Dodamo mleko, nato še sladkor in nadaljujemo mešanje. Povsem na koncu dodamo izpraskano vsebino vaniljevega stroka in vse še enkrat premešamo.

Zmes počasi prelijemo čez češnje, da ostanejo približno na svojem mestu. Pekač porinemo v pečico, po 10 minutah temperaturo znižamo na 180 °C in pečemo še 20 minut oziroma tako dolgo, da se lepo rjavo zapeče (odvisno od debeline clafoutisa). Na koncu na pito razporedimo še nekaj kosmov masla in pečemo še 5 minut. Pečeno jed popolnoma ohladimo in jo šele potem razrežemo, posujemo s sladkorjem v prahu ter ponudimo s sladoledom.

Čas priprave in kuhanja: 110 minut

MLADI KROMPIR S ŠPARGLJI IN SIROM IZ PEČICE

Potrebujemo:

300 g mladega krompirja,

200 g špargljev,

1 rdečo čebulo,

1 žlico oljčnega olja,

1 žlico masla,

6 jajc,

6 rezin dimljenega lososa,

1 manjšo rdečo papriko,

100 g naribanega sira,

morsko sol in sveže zmlet poper

Priprava

Pečico segrejemo na 230 °C in naravnamo na žar. Krompir operemo, narežemo na rezine, damo v hladno osoljeno vodo in pristavimo. Ko zavre, kuhamo še 8 minut, nato odcedimo. Špargljem odstranimo olesenele dele ter jih nalomimo. Čebulo narežemo in popražimo na maslu ter razporedimo na dno pekača za narastke. Jajca zmešamo s polovico sira, solimo in popramo ter zlijemo v pekač. Po vrhu razporedimo rezine lososa, nato krompir, nato še šparglje in na koščke narezano papriko. Posujemo s preostankom sira in pekač porinemo v pečico za 5–10 minut, da se vrhnja plast zapeče.

AMERIŠKA ZELJNA SOLATA S KREMNIM PRELIVOM

Potrebujemo

1 glavo mladega zelja,

1velik korenček,

2 stroka česna,

1 šopek peteršilja,

200 g grškega jogurta,

2 žlički(polnozrnate) gorčice,

2 žlici oljčnega olja,

1 žlico domačega jabolčnega kisa

morsko sol in sveže zmlet poper

Priprava

Zelenjavo dobro očistimo in operemo. Zelje z ostrim nožem narežemo na čim tanjše trakove, še bolje pa je, če ga tenko narežemo s strgalnikom za zelje. Korenje operemo, ostrgamo in grobo naribamo. Česen olupimo in drobno sesekljamo, peteršilj pa operemo pod tekočo vodo, dobro otresemo in grobo sesekljamo.

Vse našteto damo v večjo skledo ter prelijemo s prelivom, ki ga zmešamo iz jogurta (ali majoneze), olja, kisa in gorčice ter soli in popra. Solato dobro premešamo in pred postrežbo dobro ohladimo v hladilniku.