Več kot tri milijarde let se že življenje na zemlji prilagaja, oblikuje, izumira in znova vznika. Procesa izumiranja vrst in pojavljanja novih nista vselej usklajena. Kadar je razmerje porušeno in izumiranje vrst številčno prekaša pojavljanje novih vrst, je govora o množičnem izumiranju. Slednje se je po dognanjih strokovnjakov doslej v zgodovini našega planeta zgodilo petkrat, prav zdaj pa smo sredi šestega izumiranja. Slednje se dogaja bistveno hitreje, kot se je doslej domnevalo, opozarjajo strokovnjaki.
Med največjim množičnim izumrtjem izginilo 95 odstotkov vseh vrst
Če v krajšem geološkem obdobju izumre okoli tri četrtine živalskih in rastlinskih vrst po vsem planetu, gre za množično izumiranje. Upoštevajoč čas od pojava življenja na zemlji, je »krajše« geološko obdobje dolgo približno poltretji milijon let. Pet velikih izumiranj se je od začetka kambrija pred približno 540 milijoni let zgodilo na približno sto milijonov let, a je vzorec zelo ohlapen. Vsako od teh izumiranj je trajalo med 50 tisoč in tremi milijoni let. Prvo množično izumiranje ob koncu ordovicija je z zemeljske oble za vedno izbrisalo več kot 85 odstotkov vseh tedaj živečih vrst, med največjim, tretjim množičnim izumiranjem ob koncu perma pa je za vedno izginilo kar 95 oblik življenja. Znanstveniki domnevajo, da gre razloge za pretekla množična izumiranja iskati v obdobjih ohlajanja in segrevanja planeta, v močnih nihanjih morske gladine, spremembah v količinah ogljikovega dioksida v ozračju, vulkanskem delovanju ter katastrofalnih asteroidih. Zadnje množično izumrtje, v katerem so se poslovili tudi dinozavri, se je zgodilo pred 66 milijoni let, je bilo po zadnjih dognanjih posledica uničujočega vulkanskega delovanja.
Žagamo si vejo, na kateri sedimo
Gerardo Ceballos Gonzalez, profesor ekologije na mehiški univerzi National Autonomous, pravi, da je med letoma 2001 in 2014 izumrlo 173 vrst. »To je petindvajsetkrat več izumrlih vrst, kot bi v takšnem časovnem obdobju pričakovali,« je dejal za CNN. Gonzalez je skupaj z ekipo ugotovil, da je več kot 500 živalskih vrst je na poti k izumrtju, do katerega bo najverjetneje prišlo že v naslednjih dveh desetletjih. Brez človeškega delovanja bi takšno izumiranje trajalo več tisoč let. Strokovnjaki opozarjajo na učinek domin – izumrtje posamezne vrste lahko močno spremeni možnosti za obstoj druge vrste in tako dalje. »Gre za izključno človeško krivdo,« je še dodal. Zaradi hitre rasti prebivalstva se človek zajeda vse globlje v življenjski prostor mnogih živalskih vrst. Uničevanje življenjskega prostora, onesnaževanje in vplivanje na podnebje so glavni razlogi, zaradi katerih so si znanstveniki enotni, da smo šesto množično izumiranje vrast zakrivili ljudje.
»Ko človek zmanjšuje populacijo neke vrste, žaga vejo, na kateri sedi sam,« dogajanje opisuje Paul Ehrlich, ki je profesor na Stanfordu. Za letos je napovedana konvencija Združenih narodov o biološki raznovrstnosti, na kateri bi naj določili cilje in smernice za ukrepanje na tem področju. Leta 2010 so sicer Združeni narodi na enem tovrstnih vrhov na Japonskem sprejeli kopico ciljev, ki bi jih naj človeštvo doseglo do letošnjega leta. Najbrž je odveč poudariti, da nismo bili uspešni.
