Med bolj izstopajočimi živalskimi vrstami, ki so izumrle leta 2018, je spixov makav. Modrega ptiča bomo odslej lahko gledali le še v glavni vlogi v animiranem filmu Rio, s katero si je prislužil svetovno slavo. Nekaj deset primerkov te vrste sicer še živi v ujetništvu. Lani je iz narave izginilo še več vrst ptic, a ker gre za mnogo manj karizmatične od makava z modrim perjem, je njihovo izumrtje bolj neopazno. Na robu izumrtja se je za zdaj uspelo obdržati več živalskim vrstam, a jim vendarle ne kaže najbolje – v morju živi zgolj še kakšnih 30 kalifornijskih pliskavk, delfinom podobnih morskih sesalcev, po smrti zadnjega samca pa na kopnem izumrtje grozi še severnemu belemu nosorogu (živi sta le še dve samici). Iz prehrambne verige izginja tudi vse več koristnih žuželk, na seznam zelo ogroženih živali pa so lani uvrstili celo žirafe.
Strokovnjaki ne vedo natančnega števila izumrlih živalskih (in rastlinskih) vrst. »Ker ne vemo, koliko jih sploh obstaja, tudi ne moremo vedeti, koliko smo jih izgubili,« pišejo na strani Svetovne organizacije za varstvo narave (WWF). Ocenjujejo pa, da izumre od 0,01 do 0,1 odstotka vseh vrst na leto – če je na Zemlji torej dva milijona različnih vrst živali in rastlin, jih izgubimo od 200 do 2000, če pa jih je 100 milijonov (gre za najvišjo možno oceno), potem jih izumre od 10.000 do 100.000 na leto. Obe oceni sta skrb vzbujajoči.
Šesto množično izumiranje živalskih vrst
Da drvimo proti prepadu, iz katerega ne bomo mogli kar tako zlesti, kažejo tudi večletne raziskave strokovnjakov. V lani izdani študiji, objavljeni v zborniku Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS), znanstveniki pišejo o ogrožanju biološke raznovrstnosti, po navedbah nekaterih pa smo že vstopili v obdobje šestega množičnega izumiranja živalskih vrst. Spodbudilo ga je človeštvo z vplivanjem na podnebne spremembe, onesnaževanjem okolja, krčenjem gozdov in povečevanjem pridelovalnih, kmetijskih površin ter lovom. »Ne gre le za izgubo raznolikosti narave, ampak za mnogo več. Govorimo lahko že o ogrožanju prihodnosti človeštva. Narava je sistem, ki je nujen za naš obstoj,« pa je izsledke študije, ki kaže, da smo od leta 1970 pa do danes z obličja Zemlje izbrisali 60 odstotkov vseh sesalcev, rib, ptic in plazilcev, komentiral Mike Barrett, eden vodilnih v organizaciji WWF.
Če bi za ravnovesje v naravi skrbela zgolj naravna selekcija, bi vrste izginjale od sto- do tisočkrat počasneje kot zdaj, ko jim pri tem »pomagamo« mi. Človeštvu je uspelo pobiti tudi večino velikih sesalcev. Znanstveniki napovedujejo, da bi bilo lahko čez dvesto let govedo največji sesalec na svetu. Vse raziskave pa strokovnjake privedejo do enakega sklepa – tako izginotje živalskih in rastlinskih vrst kakor tudi uničevanje ekosistemov bosta imela katastrofalne posledice za človeka. In tudi če bi se izumiranje končalo v tem trenutku, bi narava potrebovala od pet do sedem milijonov let za popolno okrevanje.
Kljub grozljivi statistiki, ki kaže, da smo ljudje živalim (in tako tudi samim sebi) res največji sovražniki, pa vse le ni tako črno. Lani so s seznama najbolj ogroženih živali umaknili gorske gorile, v Čad so se po 50 letih vrnili črni nosorogi, kot posledica drastičnih metod pa se je po več desetletjih v divjini prvič izlegel kalifornijski kondor. Obenem strokovnjaki vsako leto odkrijejo nove živalske vrste. Med najzanimivejšimi lani najdenimi je gotovo slepa dvoživka dermophis donaldtrumpi. Malo breznogo bitje, ki so ga našli v Panami, z zakopavanjem glave v pesek znanstvenike močno spominja na Donalda Trumpa, s katerim si deli ime in vedenje. Črvu podobni živalski vrsti, kakor tudi na tisoče drugim po svetu, grozi izumrtje zaradi podnebnih sprememb, v katere pa ameriški predsednik ne verjame.
